Incidenti, ki se v zadnjem času na naši južni meji s Hrvaško kar vrstijo, je ob ne ukrepanju vlade Marjana Šarca pustilo dolgotrajne posledice na prebivalcih obmejnih vasic, ki so praktično dnevno priča ilegalnim prehodom meje. Naši bralci nam pišejo, da se migranti sprehajajo po gozdovih, mimo njihovih hiš, dogajajo se vdori v vikende, kraje avtomobilov, skrunjenja krščanskih simbolov, kamenjanje otrok in ugrabitve domačinov ter celo napadi na policiste.
Če Šarec in njegov minister Boštjan Poklukar ves čas trdita, da je Slovenija varna država in da ima policija razmere pod kontrolo, imajo domačini povedati popolnoma drugačno resnico. Le redko jih sicer kdo sliši, saj je medijska cenzura velikih mainstream medijev premočna, na cedilu jih ni pustila zgolj Nova24TV. A naše poročanje o incidentih na meji pač ni dovolj, da bi tamkajšnji prebivalci mirneje spali. Ravno zato je skupina ljudi v Beli Krajini stvari vzela v svoje roke. Ustanovili so prvo pravo vaško stražo v Sloveniji, ki že nekaj tednov od trikrat do štirikrat na teden opravlja obhode ob meji, beleži nahajališča migrantskih taborišč in smetišč – ter prišleke od daleč preganja nazaj na Hrvaško stran meje. Skratka, opravljajo delo, ki bi ga morala vlada Marjana Šarca. Pa ga seveda ne.
V Beli Krajini je skupina lokalnih prebivalcev ii Radovice in okoliških vasi ustanovilo prvo pravo vaško stražo v Sloveniji, ki tedensko patruljira slovensko-hrvaško mejo. “Na začetku nas je bilo okrog deset, a ljudje nimajo vedno časa biti zraven, zdaj lahko rečem, da nas res redno mejo nadzira okrog pet,” nam pove domoljub Blaž Zidar. Kot poudarja, mejo neustrašno nadzirajo z golimi rokami, nimajo orožja, čeprav se vsake toliko časa zgodi, da je potrebno migrante prestrašiti tudi na drugačen način, kot samo z ustnimi opozorili, da v naših koncih nimajo kaj iskati in da bodo poklicali policijo.
(Slika: Facebook)
Včasih so torej primorani poseči po bolj radikalnih ukrepih. Eden izmed članov vaške straže, katerega ime hranimo v redakciji, je pred tedni migrante pričakal sredi noči v zasedi v lovski opazovalnici. “Pregnal jih je je z rafalom, streljanja v zrak so se tako ustrašili, da so se razbežali nazaj na Hrvaško,” nam o dogodku, kateremu je bil priča, pove Zidar, ki sam zase pravi, da orožja ne potrebuje, saj se ilegalcev ne boji. “Če bi bil strahopetec, se na začetku devetdesetih let ne bi pridružil slovenski vojski,” pravi naš sogovornik, javnosti znan tudi po tem, da se je moral na sodišču zagovarjati, ker je na verandi svoje hiše izobesil zastavo dežele Kranjske.
Osnovni namen vaške straže, ki je nastala v tej majhni, zaspani vasici v Beli Krajini, je povečati občutek varnosti med prebivalci, ki jih vse bolj skrbi za majhne otroke, ki so se prej leta in leta lahko brez strahu igrali v gozdu, se lovili, opazovali živali, gradili »bunkerje«. A časi so se spremenili, pravi Blaž Zidar. “Praktično ne mine dan, da ne bi naleteli na skupino migrantov ali vsaj kakšnega posameznika,” pravi. Seveda gre za same mlade moške, jezi ga, ker se v slovenskih medijih še vedno uporabljajo izrazi »begunci« in “prebežniki«. Ljudje, ki živijo v mestih, daleč od meje, zato nimajo realne predstave o tem, s kakšnimi ljudmi imajo v Beli Krajini v resnici opravka. “Za njimi pobiramo smeti, za lokacije taborišč sporočamo oblastem, ko jih srečamo, pokličemo policijo,” pravi Zidar, ki je idejni vodja vaške straže.
Več si lahko preberete TUKAJ.
