Piše: Bogdan Sajovic
Z izpustitvijo talcev in zamenjavo je prva faza mirovnega sporazuma v Gazi končana. Preživeli so samo moški izraelski talci. Drugo fazo izvajanja mirovnega sporazuma ogrožajo medsebojni spopadi med Palestinci.
V ponedeljek, 13. oktobra, se je z izpustitvijo izraelskih talcev, ki jih je imel v rokah Hamas, ter s hkratno izpustitvijo palestinskih zapornikov in internirancev, ki jih je zajel Izrael, končala prva faza mirovnega načrta med Izraelom in Hamasom, katerega glavni arhitekt je ameriški predsednik Donald Trump.
Premirje med Izraelom in Hamasom v Gazi je začelo veljati 10. oktobra, s čimer se je vsaj za sedaj končal dveletni spopad v Gazi, ki se je začel z napadom Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Ta sporazum, prvo večje premirje po kratkem premirju v začetku leta 2025, ki je propadlo marca, je bil dosežen s posrednimi pogovori pod vodstvom ZDA v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Diplomati so ga pozdravili kot »pozitiven prvi korak«, čeprav ostajajo skeptični do njegovega trajanja, kar je razumljivo glede na pretekle neuspehe. Sam dogovor izhaja iz 20-točkovnega predloga ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki poudarja izpustitev talcev, izmenjavo zapornikov in postopno umiritev razmer.
Do miru po fazah
Premirje je strukturirano v fazah, izvajanje pa se je začelo takoj po odobritvi izraelskega kabineta 9. oktobra.
Prva faza se je začela 10. oktobra in je trajala tri dni. Nalagala je takojšnjo prekinitev ognja in izmenjave talcev oziroma ujetnikov:
– obe strani popolnoma ustavita bojevanje;
– izraelske sile se umaknejo s položajev v bližini mesta Gaze in drugih mestnih območij v varovalni pas oziroma tako imenovano rumeno črto vzdolž robov Gaze, ki bo sprva pokrivala približno sedemdeset odstotkov območja Gaze;
– Hamas do 13. oktobra opoldne po lokalnem času izpusti vse še žive izraelske talce;
– Izrael v zameno izpusti približno 250 palestinskih zapornikov, ki prestajajo dolge zaporne kazni, in približno 1.700 palestinskih internirancev, pridržanih od oktobra 2023;
– mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom se znova odpre v obe smeri za dostavo humanitarne pomoči.
Druga faza naj bi po načrtu trajala od dva do šest tednov in vsebuje delni umik Izraelcev z območja Gaze ter povečanje pomoči za razdejano obočje:
– Izrael se bo postopoma umikal z območja osrednje in severne Gaze;
– sprožil se bo dvomesečni načrt pomoči pod vodstvom Organizacije združenih narodov, ki bo dovažal na območje Gaze hrano, gorivo in zdravila, poleg tega pa se bo osredotočil predvsem na obnovo šol in bolnišnic;
– nalaga tudi morebitne dodatne izmenjave talcev oziroma ujetnikov in predvsem nalaga Hamasu izročitev trupel umrlih talcev.
Tretja faza naj bi prinesla popoln konec vojne v dveh do treh mesecih po podpisu sporazuma:
– izraelske enote naj bi se popolnoma umaknile z območja Gaze;
– demilitarizacija Gaze, ki bi ji sledila mednarodno financirana obnova v nadaljnjih treh do petih letih;
– sledila naj bi tudi poznejša pogajanja o dolgoročnem miru, vključno z morebitnimi pogovori o priključitvi. Izrael vztraja pri demilitarizaciji Gaze.
Dogovor je v začetku izključeval izpust znova aretiranih Palestincev iz prejšnjih izmenjav (npr. dogovor z Giladom Šalitom iz leta 2011), kar je bila sporna točka, rešena v pogovorih. Centralno poveljstvo ZDA je napotilo 200 vojakov v Izrael za nadzor, Katar in Egipt pa sta se obvezala, da bosta pomagala pri logistiki dovoza in razdeljevanja humanitarne pomoči.
Izmenjava talcev in zapornikov
Prva faza je bila končana v predvidenem roku. V ponedeljek, nekaj ur pred iztekom dogovorjenega roka, je prišlo do izmenjave talcev in zapornikov.
Od približno 250 izraelskih talcev, ki so bili prvotno zajeti 7. oktobra 2023, je bilo v ponedeljek dopoldne po lokalnem času izpuščenih samo dvajset preživelih. Izpuščeni talci so bili takoj prepeljani v Izrael na zdravniške preglede in družinska srečanja. Podobno kot pri izpustu januarja letos so se družine zbrale na Trgu talcev v Tel Avivu, čustveni prizori pa so bili predvajani v živo. Opazovalci navajajo, da so bili prav vsi preživeli izpuščeni talci moškega spola. V javnosti so takoj zakrožile trditve, da so hamasovci pred izpustom pobili preživele ženske talke, da ne bi pričale o zlorabah, ki so jih doživele v ujetništvu.
Izrael je na drugi strani izpustil približno 2.000 pripornikov, vključno z ženskami, otroki in tudi s tistimi, ki so bili znova aretirani po prejšnjih izmenjavah. Hamas je to takoj označil za »zmago palestinske odpornosti«.
Izmenjave je koordiniral Mednarodni Rdeči križ, prevozi pa so potekali pod nevtralnim nadzorom, da bi preprečili morebitne zaplete.
Prehod v drugo fazo
Z izmenjavo talcev se je tako končala prva faza predvidenega mirovnega načrta in prešla v izvajanje druge faze. Se pravi nadaljnjega postopnega umikanja izraelskih oboroženih sil ter obnavljanja vsaj začasnih bivališč in najnujnejše infrastrukture.
Takoj po podpisu sporazuma in razglasitvi premirja se je na tisoče razseljenih prebivalcev Gaze (gre za več kot 500.000 beguncev samo s severnih območij Gaze) začelo vračati domov, kar pa ne bo lahko, saj je območje Gaze po dveletnem bojevanju hudo razdejano. Samo v mestu Gazi je po ocenah ZN poškodovanih ali uničenih približno tri četrtine stavb. »Zakaj naj bi bil vesel ob vsej preliti krvi?« je za NPR dejal eden od prebivalcev.
Dostava pomoči za sedaj še ni stekla, saj vso operacijo še koordinirajo. Agencije ZN so pripravljene dostaviti pomoč, vendar čakajo na zeleno luč, da je razdeljevanje varno. Varnostne enote so bile že nameščene v osrednji Gazi, da bi preprečile morebitno plenjenje tovornjakov s hrano, z zdravili in gorivom.
Notranji spori med Palestinci
Vendar pa občasne praske med izraelskimi enotami in Hamasom, do katerih prihaja, ter morebitno plenjenje niso edina grožnja prihodnjemu miru. Prihaja namreč do notranjih spopadov med Palestinci.
Premirje z Izraelom je namreč pripeljalo do spopadov zlasti med varnostnimi silami Hamasa in lokalnimi klani ali rivalskimi frakcijami. Ti spopadi odražajo vse večje frustracije zaradi pomanjkanja virov, Hamasovo upravljanje sredi opustošenja in strah pred vakuumom moči, ko se izraelske sile umikajo. Čeprav še ne gre za »pravo« državljansko vojno, poročila kažejo na naraščajoči varnostni kaos, ki bi lahko destabiliziral obnovo po prekinitvi ognja.
Vsesplošno razdejanje in izguba življenj je spodkopala precej ugleda Hamasa. Čeprav zdaj Hamas na ves glas razglaša »zmago«, mnogi Palestinci menijo, da je Hamas v vojni utrpel hude izgube in velik del svoje nekdanje moči. Krivijo ga tudi, da je za svoje interese zakuhal spopad z Izraelom in tako povzročil trpljenje vsem drugim. Še več, govorijo, da je Hamas izpostavljal civilno prebivalstvo nasprotnemu ognju, sam pa se skrival za civilisti in da je za svoje potrebe zasegel vse rezerve hrane, zdravil in goriva, prebivalstvo pa brezbrižno pustil stradati. Pravijo celo, da je to počel zaradi propagandnega namena. Skratka, da je povzročal trpljene in smrti civilistov za dosego svojih partikularnih ciljev in v nasprotju z interesi Palestincev.
Nekateri močni klani, ki so že v preteklosti izpodbijali nadzor Hamasa, zlasti v južnih trdnjavah Gaze, kot je Han Junis, očitno nameravajo izkoristiti priložnost in se Hamasa dokončno znebiti.
Poleg tega pa po trditvah poznavalcev poteka tudi notranja čistka v Hamasu zaradi notranjih spopadov med frakcijami in spori med lokalnimi poveljniki, kdo bo »imel roko« nad razdeljevanjem humanitarne pomoči.
Posnetki teh notranjih spopadov v ruševinah Gaze, pretepanja, poniževanja in usmrtitev medtem krožijo po spletu. Ta izbruh notranjepalestinskega nasilja pa spodkopava že v začetku časovnico druge faze, saj onemogoča razdeljevanje humanitarne pomoči in vsaj najnujnejše obnove bivališč in infrastrukture.
