Piše: Vančo K. Tegov
Avgusta 1945 je bila odvržena atomska bomba na Nagasaki. V trenutku eksplozije je umrlo približno 22.000 ljudi, na stotine tisoč pa jih je pozneje umrlo zaradi posledic sevanja in drugih učinkov eksplozije. Različne študije navajajo število žrtev od 39.000 do 80.000.
Polmer popolnega uničenja je bil približno 1,6 km (1 milja), sledili so požari čez severni del mesta do 3,2 km južno od lokacije eksplozije. V Nagasakiju je bilo porušenih in poškodovanih veliko pomembnih zgradb. Tako je bilo na današnji dan leta 1945, pred 80 leti, ob koncu druge svetovne vojne. Posledice so nepredstavljive. In bog ne daj ponovljive.
Slovenska politična »Hirošima« se je začela 24. aprila 2022
Tako je bilo takrat. Na nek način je podobno danes – v prenesenem, bolj političnem smislu. S tem, da je bila politična »atomska« bomba vržena 24. aprila ob 22. uri. S koncem tega dne se je politična radiacija povečala za 1000 odstotkov, posledice »žarčenja« so na nekatere glave delovale takoj, nekatere pa so se morale šele priklopiti na novo politično »sevanje«. To sevanje, spodbujeno od »Svobode« do vsega in vsakogar, ob neupoštevanju ničesar od prej, že daje »učinke«. Vse, kar je bilo za potrebe prevare volivcev »nalopatano« tik pred zdajci, se je znašlo pred dilemo, kako se obnašati. Hitre inštrukcije so takoj dale »rezultate«. Biti proti vsemu od prej pa bo. Na politični sceni so kolesarji postali »kolo« napredka in progresa, prejšnja moralna in mentalna greznica na Metelkovi je postala »Manufaktura idej«, posiljevalski poligon in stičišče vseh, ki vidijo belo v obliki prahu ali oblakih belega dima in blesavih idej.»Gauche-isti« (po francosko levičarji) postajajo »gušisti«, tisti, ki dušijo in zavirajo delovanje parlamenta in politike nasploh. Uničujejo osnove države, kot je meja, ki definira ozemlje in zakone, povezane s pripadnostjo državljanov določeni državi in njenim zakonom. Eksperimentirajo z državo, kot da je njihov poskusni politični »zajček« ali Pariška komuna. Pariška komuna je trajala 74 dni, tale eksperiment pa je že šel čez ta rok. In še kar traja. Državo nam razkraja. Razgradnja države se nadaljuje. Razkroj pri živem telesu vseh sistemskih mehanizmov je boleč in smrdeč.
Nazadovanje na vseh področjih. Le v sramotenju lastne države je najbolj očiten napredek
Meje so lahko odprte vsepovsod. Policija je postala bolj ali manj uniformirana enota za dobrodošlico vseh nezakonitih, ilegalnih in v večjem delu kriminalnih ter kriminaliziranih oseb in skupin za uničevanje evropske civilizacije. Povrh tega še evidenčne točke za popis in strukturiranje podatkov ter selekcioniranje tujerodnih iz oddaljenih dežel ter neprimernih prilivov oseb ali nečesa, ki bo podprlo obstoječo vlado ter prebivalstveno degradiralo našo deželo. Naša civilizacija ne potrebuje takšne vrste »priboljškov«. Ne potrebujemo raznarodovanje in razpad narodovega korpusa. Ob premierju, ki si domišlja, da je najmanj politični »Leonardo da Vinci«, ki se spozna na vse – od energetike do zdravstva, financ v smislu višjih davkov in manj zapravljanja. Beda ga gleda. Družba, država Slovenija, postaja pralnica denarja za nekatere, ki služijo z izkoriščanjem in izrabljanjem ljudi. Kriminalne in na mafijski osnovi delujoče združbe so podredile sebi trenutno vladajoče garniture, kot da je vlada njihova ekspozitura. Tako daleč, da sam predsednik vlade sredi belega dne gre po svojo »dozo« pred očmi slovenske javnosti ter dokazuje, da služi mafiji, nekemu ozadju in ne državljanom.
»Častni« odhod ni več mogoč – le politični katapult ga reši!
»Dragi« moji, to ni mogoče in tega ne smete početi: eksperimentirati, filozofirati in ga na »frulo« svirati. To ni pastirska elegija. Država in družba sta nekaj več. Nista vrtiček od nikogar, ampak enakomerno od vseh nas za ustvarjanje lastne prihodnosti, tu, kjer smo mi doma. Zavozili ste. Eksperimentirate lahko v vaših glavah in ne z nami. Svobodo, o kateri govorite sleherni dan, vam je zmešala glave. Vaša svoboda povzroča kaos. Vsepovsod. Svoboda je za vse, ki se do nje obnašajo odgovorno. V kolikor ne zmorete zgoraj navedenega, umaknite se. Bolje rečeno, bežite. Pa ne v na hitro pripravljena parkirišča na hitro speljanih razpisih, pa še malo izven Ljubljane. In upam, da bo vaš glavni »svobodonosec« Robert Golob, sicer pa največji politični in siceršnji rogonosec, ki zelo slabo opravlja vlogo, za katero ni niti primeren niti zmožen, ravnal kot japonski cesar Hirohito, ki je kapituliral in podpisal predajo ter premirje 2. septembra 1945 – se pravi, da se umakne in prepusti državo tistim, ki jo znajo, zmorejo ter premorejo njeno vodenje.
Prvi zblojenec in kuševalec rok mafijskim botrom v državi v državi mora biti »deležen« pomoči pri katapultiranju v smeri politične pozabe. S pomočjo državljanov na naslednjih, pravzaprav skorajšnjih volitvah.
