Piše: Gašper Blažič
Morda je naključje, da tole kolumno pišem ravno v uvodnih dneh projekta Exodus 90, 90-dnevnega programa duhovnosti, askeze in bratstva za moške, ki se konča na veliko noč. V zadnjih letih se je namreč znotraj krščanskih duhovnih vsebin velikokrat pojavlja tudi t. i. moška duhovnost (no, tudi za dame je poskrbljeno s posebnimi programi), kot nekakšna protiutež sodobnim trendom, ki skušajo zabrisati naravni izvor spolov in vse skupaj zapakirati v nekakšen »družbeni dogovor« – kar je v končni fazi tudi pripeljalo k vzponu t. i. teorije spola.
Ob tem sem se spomnil na že skoraj tradicionalen stereotip o moških, ki ob nedeljah v času, ko gredo ženske k maši, raje zaide v gostilno. Ker da je bogočastje bolj ženski opravek. No, kakor vidimo, to ne drži, je pa res, da je čez teden po slovenskih cerkvah ne najdemo ravno veliko moških. In so samoiniciativne ljudske pobožnosti – denimo rožni venec pred mašo – pristale v rokah »ženskega kluba«, kar je za mnoge moške tudi neprivlačno. Sicer pa glavno vlogo tu igra sekularizacija, ki je močno povezana tudi s tehnološkim razvojem, dvigom standarda ter dejstvom, da prav ta blaginja danes ponuja ogromne možnosti za preživljanje prostega časa, ki so pač (na prvi pogled) veliko prijetnejše kot obisk maše. Celo nedeljske in praznične. In ker tradicija – s tem je mišljena dosedaj uveljavljena verska kultura, ki se izroča iz roda v rod – premalo močna, da bi osvajala tudi mlade rodove, se vse več ljudi oddaljuje od Boga. In seveda je ženska tista, ki drži tri vogale hiše, kot pravi pregovor. Možje in očetje, ki so opustili versko prakso, pa so tudi garant, da bodo podoben vzorec prevzeli otroci. Več o tem bi lahko povedal denimo ameriški laiški evangelizator Don Turbitt (dobro poznan tudi v Sloveniji, saj jo že dolga leta obiskuje).
Nadaljevanje preberite TUKAJ.
