Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV)
“Ko Ukom diktira ministrom in zdravstveni stroki, kdo in kdaj sme govoriti, s tem ne le jemlje sogovornike medijem, ampak krši ustavno pravico ljudi do informiranosti,” je na Twitterju zapisala predsednica stranke SD Tanja Fajon in pozvala Vlado, naj vendarle stopi v realnost: “Smo v času pandemije, ko so informacije (o poteku našega življenja) nujne!” Novinarske konference potekajo vsak dan, po kakšni logiki je zagotavljanje enakega dostopa do informacij prav vsem, kršenje ustavne pravice ljudi do informiranosti?
Mesece smo poslušali, da vlada in ostali sodelujoči komunicirajo neprimerno in neusklajeno. Tudi iz tega razloga so se odločili, da bo Ukom koordiniral in usklajeval nastope vlade in predstavnikov strokovne skupine za covid-19. Da bi komu prepovedali nastop v medijih, pa enostavno ne drži. Medijem predstavniki vlade in strokovnjaki na vprašanja dnevno odgovarjajo na novinarskih konferencah in tako je bilo tudi minulo sredo, ko so na temo hitrih testov na novinarski konferenci pojasnila podajali trije strokovnjaki, popoldne pa so na novinarski konferenci o najnovejših ukrepih v zvezi s covid-19 spregovorili tudi predsednik vlade Janez Janša s podpredsednikoma Matejem Toninom iz NSi in Zdravkom Počivalškom iz SMC. Prav tako je absurdna trditev Tanje Fajon, da Ukom diktira ministrom in zdravstveni stroki, kdo in kdaj sme govoriti. Še v četrtek je namreč epidemiolog dr. Mario Fafangel, po mnenju istih ljudi, ki sedaj vpijejo, da Ukom izvaja cenzuro, na novinarski konferenci izrazil nekaj mnenj, ki naj ne bi bila povsem v skladu z vladnimi. Kar je seveda povsem normalno, strokovna posvetovalna skupina obstaja ravno zato, da vsak strokovnjak poda svoj pogled, kar omogoča, da se po posvetu najde najboljšo skupno rešitev.
Na Ukomu so poudarili, da vlada načrtovano, celovito in ažurno komunicira z javnostmi o svojih odločitvah in ukrepih. “Vlada z javnostmi komunicira prek vseh svojih komunikacijskih kanalov, na novinarskih konferencah, prek družbenih omrežij, z ozaveščevalnimi aktivnostmi na terenu, s sporočili za javnost, z odgovori na novinarska vprašanja in vprašanja državljanov, z objavami na spletnih straneh vlade in ministrstev,” so navedli. Prav tako pa je vlada vzpostavila klicni center za vprašanja o koronavirusu, kjer vsak delovni dan odgovore na svoja vprašanja dobi okrog tisoč klicateljev doma in iz tujine.
Tudi levica cenzurira Novo24TV, ko odklanjajo povabila v oddaje?
Na Televiziji Slovenija so namreč v sredo zvečer poročali, da na Ukomu niso dali dovoljenja za nastop vodje svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje dr. Bojane Beović v informativni oddaji Odmevi, kjer naj bi pojasnjevala zaplete z lažnimi rezultati hitrih antigenskih testov. Prav tako naj jim sogovornika ne bi našli na ministrstvu za zdravje in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Spletno Delo pa je poročalo, da je voditelj oddaje Svet sporočil, da na Ukomu niso odobrili niti nastopa ministrice za šolstvo dr. Simone Kustec niti direktorja NIJZ dr. Milana Kreka.
Mimogrede, v preteklosti je tudi naš medij kdaj iskal sogovornika, pa ga NIJZ zaradi prezaposlenosti v tistem dnevu pač ni mogel zagotoviti. Gre torej za cenzuro vsakič, ko nekdo ne najde časa? In ali je tako težko razumeti, da so med epidemijo ravno posamezniki, ki delujejo na zdravstvenem področju pač najbolj zasedeni ter da imajo morda še kakšno bolj pametno opravilo od tega, da petkrat na dan odgovarjajo na ena in ista vprašanja? Med drugim smo večkrat v oddaje povabili tudi Tanjo Fajon, vendar vabila vztrajno odklanja, ravno tako v SD ne odgovarjajo na novinarska vprašanja. Torej tudi oni kršijo pravico do informiranja? Najbolj eklatantno pa je Fajonova kršila ustavno pravico do obveščenosti, ko je bila novinarka RTV in sicer s pristranskim poročanjem, nato pa se je vključila v politiko in dokončno pokazala svojo pravo barvo.
Komuniciranje z javnostjo te vlade veliko kvalitetnejše od prejšnje
V pogovorih so nam predstavniki zdravstvene stroke v zadnjih mesecih večkrat priznali, da je izredno naporno biti medijem nenehno na voljo, sploh ker so preobremenjeni že zaradi svojega dela. Da bi z večjim veseljem podajali izjave in odgovarjali na vprašanja pa prav nič ne pripomorejo nenehna napadanja osrednjih medijev, ki se zaradi nesimpatije do aktualne vlade spravljajo tudi na njih. Spomnimo, o dogodku ko si je dr. Krek sredi noči na bencinski črpalki za nekaj trenutkov pozabiti nadeti zaščitno masko, smo vsakodnevno poslušali še vsaj en teden, mediji pa mu tudi sicer nikoli niso bili prav zelo naklonjeni.
Ukom nikakor ne preprečuje informiranja javnosti. Novinarji imajo še vedno dostop do vseh novinarskih konferenc, kjer stroka podaja odgovore na vprašanja. Morda so se mediji navadili, da so jim ti gosti v večernih oddajah višali gledanost in so prav iz tega razloga sedaj razočarani. Da bi od gostov izvedeli še kaj novega, se namreč večinoma ni zgodilo, saj so vse povedali že na dopoldanskih konferencah. Sedaj vlada in predstavniki strokovne skupine komunicirajo načrtovano in usklajeno, vsi mediji pa imajo, brez izjem, dostop do istih informacij. Kako je lahko zagotavljanje enakega dostopa do informacij kršenje ustavne pravice ljudi do informiranosti? In ali sploh lahko, ob vsem zavajanju, izkrivljanju resnice in enostranskemu poročanju osrednjih medijev, govorimo o informiranosti ljudi? Se lahko krši nekaj, česar osrednji mediji niti ne opravljajo ali pa to opravljajo zelo slabo?
