Piše: Spletni časopis
SDS Janeza Janše je s 26.392 evri prijavila največji vložek v kampanjo pred referendumom o državni pomoči pri samomorih.
Med večjimi strankami doslej ni poročala le še Svoboda Roberta Goloba, ki je bila največji poraženec referenduma, na njem so namreč volivci presenetljivo zavrnili zakon, ki so ga v parlamentu spisali in izglasovali poslanci Svobode, SD in Levice. Poraz je bil presenetljiv, ker je na posvetovalnem referendumu, ki je bil hkrati z evropskimi volitvami, idejo uvedbe evtanazije večina volivcev podprla. Da bo večina za, pa so kazale tudi vse raziskave javnega mnenja.
Predlagatelji zakona iz SD in Levice, ki so poročila o svojih kampanjah že objavili, se za svoj zakon niso zelo borili. SD in Levica sta vložili 7.387 evrov in 6.195 evrov. Več je v kampanjo vložil celo zdravnik Jožef Kociper, s svojo psihiatrično ambulanto “Le skupaj”. Srebrna nit, ki je na vso moč obtoževala druge, da so v kampanjah, a je niso prijavili, pa sama zanjo ni porabila skoraj nič in je bila torej v kampanji fiktivno le za propagande zastonjske nastope v medijih.
Za Srebrno nit je Irena Žagar prijavila porabo 2.257 evrov stroškov za propagando, od tega so dva tisoč evrov nakazali Katarini Keček za medijske storitve, Igorju Pribcu pa so za dva potna naloga plačali 84 evrov. Kečkova se občasno predstavlja za novinarko, plačana je bila za propagando, vlogi sta nezdružljivi.
Vsote za kampanje vseh strank, tudi SDS, pred referendumom so tudi nizke. To pokaže primerjava s preteklostjo.
Netransparentno financiranje in kršitve zakona pri 8. marcu
V to, da jim ljudje ne bi ustavili čistke vrha RTVS, je Svoboda investirala 68.170 evrov, Inštitut 8. marec Nike Kovač, pa 42.065 evrov. Denar so 8. marcu na poseben račun za kampanjo takrat nakazovale tudi številne pravne osebe, po 1.500 evrov tudi dve podjetji Jožeta Godca in Aleša Mrše. Nedovoljena nakazila, ker pri nas zakon pravnim osebam ne dovoljuje financiranja kampanj ali strank, so iz 8. marca morali prikazati tako:
Ta denar so iz posebnega računa za kampanjo morali nakazati v dobrodelne namene, s prenakazilom v dobrodelne namene so ravnali pravilno in zakonito, ko so ugotovili napako. Ni pa znano, koliko podobnih nakazil jim je takrat in zadnja leta padlo na redni račun, kjer jim teh nakazil ni treba prikazovati in njihovega poslovanja nihče ne pregleduje, vsi pa lahko spremljamo njihove politične kampanje na spletnih omrežjih pred volitvami. Če jih financirajo z darili pravnih oseb iz tujine ali domovine, ki so glavni vir njihovih prihodkov (prihodkov od lastne dejavnosti praktično nimajo) je to goljufanje.
Razplet referenduma o državni pomoči pri samomorih je bil takšen:
