Koalicijski vrh na Brdu: Prvi koraki Janševe vlade in načrt projektov do konca leta

Piše: Petra Janša

Na Brdu pri Kranju je 17. julija potekal prvi delovni vrh nove vlade pod vodstvom premierja Janeza Janše. Šlo je za prvo vsebinsko srečanje celotne koalicije po oblikovanju 16. vlade RS, ki so se ga udeležili predsedniki koalicijskih strank, člani vlade in poslanci.

Glavni namen srečanja v Kongresnem centru Brdo ni bil protokolaren, temveč vsebinski. Partnerji so želeli začrtati konkretne projekte do konca leta 2026, uskladiti koordinacijo med vlado in državnim zborom ter se seznaniti s prioritetami posameznih resorjev.

Ostre kritike predhodnikov in reševanje evropskih zamud

Predstavniki NSi in SLS so ob prihodu na vrh ostro kritizirali prejšnjo vlado Roberta Goloba. Očitali so ji, da je zapustila katastrofalno stanje na ministrstvih, pri posameznih projektih in na področju javnih financ. Ta kritika odraža splošno oceno nove koalicije, da bo treba težave, ki so se kopičile zadnja štiri leta, odpraviti po hitrem postopku. Udeleženci so ugotovili, da bo v prvih mesecih mandata veliko časa terjala implementacija evropskih direktiv, saj Slovenija na nekaterih področjih močno zamuja, zaradi česar ji grozijo finančne kazni. Vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje Sebastjan Jeretič je v izjavi za medije poudaril, da so zamude največje na področju financ, okolja in gospodarstva. Ker lahko neuresničevanje evropske zakonodaje vodi do postopkov pred Sodiščem EU in denarnih kazni, ki bi dodatno obremenile proračun, je nova vlada to področje postavila med svoje prioritete.

Proračunski rebalans in usklajevanje zakonodaje

Eden najpomembnejših ukrepov v prvih mesecih bo rebalans proračuna, ki bo potrjen konec avgusta. Ta bo moral odražati realno stanje javnih financ in zagotoviti, da država ne preseže dovoljenega primanjkljaja. Koalicija je sprejela tudi protokol za učinkovito koordinacijo med vlado in državnim zborom, ki bo omogočil tekoče sprejemanje zakonodaje. S tem se želijo izogniti blokadam iz prejšnjega mandata, ko so nekateri ključni zakoni obstali zaradi pomanjkanja usklajenosti med ministri in poslansko večino. Posamezni ministri so predstavili prioritete svojih resorjev in poslance seznanili z zakoni, ki jih še letos čakajo na poslanskih klopeh. Jeretič je pojasnil, da ministri pri posameznih zakonih še niso razkrivali podrobnosti, saj je šlo predvsem za spoznavno srečanje in napoved prihodnjega dnevnega reda parlamenta. Svoje poglede na predlagane spremembe so predstavili tudi poslanci, kar kaže na željo nove koalicije po vključevanju vseh partnerjev že v začetni fazi načrtovanja.

Enotnost koalicije pred političnimi pritiski

Do sredine avgusta bodo seje vlade zaradi poletnih dopustov potekale dopisno. Naslednji koalicijski vrh bo po Jeretičevih besedah še bolj vsebinski, saj bo namenjen podrobnejšemu pregledu doseženega napredka pri izvajanju načrtovanih ukrepov. Premier Janez Janša po Jeretičevih zagotovilih nima kritik na račun začetnega delovanja koalicijskih partnerjev. Koalicija ostaja enotna, prav ta povezanost pa bo ključna za uspeh v celotnem mandatu. Jeretič je ob tem opozoril, da gre pričakovati politične napade na posamezne poslance ali stranke. Kakovostno komuniciranje in vzdrževanje trdnih odnosov bosta zato bistvena za uresničitev koalicijske pogodbe ter izpolnitev predvolilnih obljub, še posebno v obdobjih, ko bo opozicija poskušala unovčiti vsako težavo ali zamudo.

Strategija v zdravstvu in ključni infrastrukturni projekti

Na področju zdravstva si bo koalicija prizadevala predvsem za večjo odzivnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). To naj bi prispevalo k boljši organizaciji sistema, učinkovitejšemu upravljanju javnih sredstev in skrajševanju čakalnih dob za paciente. Ker prejšnja vlada na tem področju ni dosegla želenih rezultatov, nova ekipa vidi priložnost za opazne izboljšave že v prvih mesecih delovanja. V infrastrukturi bodo aktivnosti usmerjene v pospešitev obstoječih projektov, izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2) in ureditev tretjega pasu na avtocestah. Ti strateški projekti bodo okrepili energetsko suverenost Slovenije ter posodobili prometno omrežje, kar bo dolgoročno pozitivno vplivalo na gospodarstvo in kakovost življenja državljanov. Gradnja JEK 2 dobiva prednostno vlogo v času, ko je energetska neodvisnost postala ključna evropska prioriteta, tretji prometni pas pa bo pomagal zmanjšati zastoje in povečati varnost na cestah.

Medijska zakonodaja in okoljske prioritete

Med pomembnejšimi področji je tudi kultura, kjer sta v ospredju spremembi zakonov o medijih in Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Jeretič je potrdil, da se bosta vlada in državni zbor s to zakonodajo ukvarjala še letos. Nove zakonske rešitve naj bi zagotovile večjo profesionalnost novinarjev, nepristranskost poročanja in večji pluralizem v medijskem prostoru. Ker je prejšnja vlada na tem področju sprožila veliko polemik, želi nova koalicija vzpostaviti bolj uravnoteženo stanje. Na ministrstvu za okolje in prostor so kot ključne naloge do konca leta izpostavili digitalizacijo okoljskih postopkov, uskladitev podnebnega zakona z evropskimi pravili, podaljšanje rokov občinam za sprejem prostorskih načrtov ter učinkovitejše črpanje evropskih sredstev za stanovanjsko gradnjo. Digitalizacija bo pospešila in osmislila postopke izdaje dovoljenj, kar bo zmanjšalo birokratske ovire in pospešilo investicije. Uskladitev podnebne zakonodaje je nujna za izpolnjevanje obveznosti do Evropske unije in doseganje trajnostnih ciljev, podaljšanje rokov občinam pa bo omogočilo realnejše načrtovanje in gradnjo nujno potrebnih novih stanovanj.

Regionalni razvoj in referendumska jesen

Na področju lokalne samouprave, kohezije in regionalnega razvoja je ključni projekt priprava zakonodaje za ustanovitev pokrajin. Ta korak naj bi prinesel večjo decentralizacijo oblasti, boljšo povezavo med državo in lokalnimi skupnostmi ter skladnejši regionalni razvoj države. Koalicija se je na Brdu pripravila tudi na pestro referendumsko jesen. Obeta se namreč referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, medtem ko bo o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije najprej odločalo ustavno sodišče. Priprave na te procese kažejo, da nova vlada računa na zelo aktivno opozicijo, zato bo morala svoje politike argumentirano zagovarjati pred volivci.

Pravosodje in boj proti korupciji

Nova koalicija na področju pravosodja uspešno uresničuje eno svojih najpomembnejših zavez – vlada je namreč že potrdila in v državni zbor po nujnem postopku poslala predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZaSKOK). Ta ključna reforma, ki jo močno zagovarja stranka Demokrati Anžeta Logarja, predvideva ustanovitev specializirane institucije po uspešnem hrvaškem zgledu (USKOK). Novi organ bo funkcionalno povezal Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, hkrati pa bo vzpostavil popolnoma novo specializirano sodišče. Združitev tožilskih, preiskovalnih in preventivnih pristojnosti bo omogočila učinkovitejši ter hitrejši boj proti korupciji na visokih položajih, v državnih podjetjih in javnih zavodih. S tem zgodovinskim korakom želi vlada okrepiti pravno državo, povrniti zaupanje javnosti v institucije ter zagotoviti, da bodo tisti, ki zlorabljajo javna pooblastila in proračunska sredstva, za svoja dejanja tudi odgovarjali. Začetek uporabe zakona je predviden s 1. januarjem 2027.

Tabela: Ključna področja in načrtovani ukrepi nove koalicije