Piše: Mitja Iršič (Nova24tv)
Simon Maljevac, ustanovitelj radikalnega levega Inštituta 8. marec, minister s cvetjem v laseh, ki pravi, da je ljubezen pravica, je včeraj odpotoval na t. i. parado ponosa v Budimpešto, čeprav je bila ta prepovedana. Gre seveda le za distrakcijo, saj se kot minister za solidarno prihodnost nikakor ni obnesel. Ko ni rezultatov, se levičarji zatečejo tja, kjer se počutijo najbolje. V aktivizem.
Madžarska oblast je letos parado sicer prvič uradno prepovedala. Ne zato, ker bi bila proti homoseksualcem, ampak ker LGBT pravilno razume kot manifestacijo skrajnega političnega levičarstva, ki s homoseksualci nima praktično ničesar in jim v resnici aktivno škoduje. Skrajnega aktivista Maljevca, ki je ustvaril kariero iz skrajnega aktivizma LGBT, je to seveda zmotilo. Pred odhodom je poudaril, da “kriminaliziranje spolne usmerjenosti in identitete ne spada v 21. stoletje”.
Zdi se mu, “da prade ponosa po vsem svetu predstavljajo javno praznovanje svobode, ljubezni, raznolikosti in enakopravnosti, obenem pa so spomin na boj za osnovne pravice, ki jih LGBTIQ+ skupnosti niso dobile samoumevno, temveč z vztrajnim aktivizmom, političnim pritiskom in vidnostjo v javnem prostoru”. Maljevac je prepoved parade izkoristil za svoj aktivizem in Madžarsko oblast obtožil zatiranja gejev ter kar vseh manjših, celo žensk. Kaj pa je v resnici za prepovedjo?
Prepoved parade ni prepoved homoseksualnosti
Nekateri prepoved parade ponosa povezujejo z represijo proti homoseksualcem na Madžarskem, kar seveda ni res. Prepoved je bila posledica nove zakonodaje, ki prepoveduje promocijo pornografije, vsebin o spremembi spola in gradiva, za katerega velja, da je neprimerno za mladoletnike. Vladi daje tudi pooblastilo, da prepove javne dogodke, za katere presodi, da kršijo te določbe. Posledično so letošnjo budimpeško parado ponosa uradno blokirali, organizatorjem pa je grozila globa do 200.000 forintov zaradi neupoštevanja odločitve, kar znaša približno 503 evre
Kljub prepovedi je budimpeški župan Gergely Karácsony obljubil, da bo parado izpeljal kot dogodek pod okriljem mesta. “Mestna hiša Budimpešte bo 28. junija organizirala budimpeški pohod ponosa kot mestni dogodek. Pika. Ta prepoved nima nobene vrednosti,” je izjavil in vlado obtožil, da izkorišča vprašanje LGBT za odvračanje pozornosti od vse slabših gospodarskih razmer na Madžarskem.
V domačem okolju je sicer zakon o zaščiti otrok deležen močne podpore, saj ga je vladajoča stranka Fidesz sprejela z večino – 136 glasov proti 27. Na začetku letošnjega leta so opozicijski poslanci proti zakonodaji protestirali z dimnimi bombami v parlamentu, kar je privedlo do hospitalizacij in morebitnih kazenskih ovadb. Gre torej za zakon z močno domačo podporo, ki nikakor ni usmerjen proti homoseksualcem.
Udeležba parade, ker ni rezultatov
Povsem prozorno je, zakaj se je Maljevac udeležil parade ponosa v Budimpešti. Prav vseeno mu je za “manjšine na Madžarskem”. Gre za manever, ki bi diskurz domače javnosti v zvezi z njegovim imenom preusmeril iz njegovega katastrofalnega ministrskega mandata v njegov neploden aktivizem. Naj spomnimo – od predvolilnih obljub o gradnji 30.000 stanovanj ni ostalo ničesar. Minister se z ekipo fotografira ob odprtju javnih stanovanj, ki jih je financirala in začela prejšnja vlada. Od naslednjega meseca bomo plačevali dodatek za dolgotrajno oskrbo, kljub temu da dolgotrajna oskrba niti približno ni operativno pripravljena. Veliko lažje se je pogovarjati o paradi ponosa v Budimpešti, kjer minister nima nobenih pristojnosti in odgovornosti.
Pri tem se poraja vprašanje, zakaj ministrstvo, pristojno za solidarno prihodnost v Sloveniji, celo finančno podpira parado ponosa. Zelo težko je razumeti, zakaj bi v državi, kjer zbiramo zamaške za bolne otroke, imeli dovolj denarja, da država finančno podpira zasebne skrajno leve politične pobude.
Ministrstvo za solidarno prihodnost sploh ne bi smelo obstajati, če bi referendum zakona o vladi uspel. V tistih časih so v histeriji postkoronske blaznosti ljudje sami na volitvah sporočili, da bi radi imeli še 5 resorjev več od trenutnih. Zdaj žanjejo sadove te odločitve. Celotna Maljevčeva ekipa je ekipa političnih aktivistov, ki jih zanima vse kaj drugega kot “solidarna prihodnost”.
