16.6 C
Ljubljana
nedelja, 8 septembra, 2024

Ko so Janši kradli poslanski mandat, so že bili zapleti kot ob Bešič Loredanu

Piše: Peter Jančič

Skoraj mesec dni po odstopu nekdanji minister za zdravje Dani (Danijel) Bešič Loredan še ni prevzel pošte državne volilne komisije (DVK), ki ga sprašuje, ali bo po odstopu s položaja ministra nadomestni poslanec. Podoben primer se je že zgodil, ko je 15. oktobra 2014 večina v državnem zboru poskusila ukrasti poslanski mandat predsedniku SDS Janezu Janši.

Janša je bil za poslanca julija 2014 izvoljen po tem, ko je moral na vrhuncu volilne kampanje v zapor zaradi obsodbe v aferi Patria. Na volitvah je SDS zaradi tega dosegla slabši rezultat, koristilo je SMC. Mandat poslanca so Janši po volitvah potrdili. Večina v državnem zboru, ki ga je vodil Milan Brglez (takrat SMC, danes SD), pa je poslanski sedež Janši oktobra nenadoma odvzela po določbah poslanskega zakona, ki to omogoča v primeru, če je poslanec med mandatom obsojen na več kot pol leta zapora. Ustavno sodišče je »krajo« poslanskega sedeža Janši 21. novembra 2014 zadržalo in odločilo, da bo do končne odločitve Janša še poslanec. Junija 2015 pa je odločilo, da je poslanski zakon neustaven, ker Janši ni zagotavljal učinkovitega sodnega varstva pred krajo mandata, odločitev poslancev leve sredine o odvzemu mandata pa so razveljavili kot zlorabo oblasti, ker poslanski zakon »prenehanje mandata« omogoča le v primeru obsodbe poslanca med mandatom. V ločenem postopku so ustavni sodniki soglasno razveljavili tudi vse sodbe v primeru Patria, zaradi katerih je Janša v času volilne kampanje pred volitvami leta 2014 moral v zaporu.

Do odločitve ustavnega sodišča o zadržanju odvzema mandata je parlament več kot mesec dni deloval le z 89 poslanci. Božo Predalič, ki bi mu mandat poslanca pripadel po Janši, pošte državne volilne komisije, podobno kot zdaj Bešič Loredan, ni bil pripravljen takoj prevzeti.

Kako so prehitevali dogodke

Po poročanju medijev je državna volilna komisija Bešič Loredanu pošto, ali bo sprejel nadomestni mandat, letos poslali dva dni prej, kot se je parlament sploh seznanil, da ni več minister in jih o tem obvestil. Prehitevali so dogajanje. Predaliču so ponudbo poslali šele, ko so jih iz parlamenta že obvestili, da so Janši mandat odvzeli. Kar je bilo bolj logično. Direktor službe DVK Dušan Vučko je leta 2014 napovedal, da bodo, če Predalič po 15 dneh, kar so mu poslali obvestilo, ne sporoči svoje odločitve, mandat ponudili naslednjemu. Ko se je rok iztekal, bilo je 12. novembra 2014, je Predalič pošto le prevzel in sporočil, da bo poslanski mandat prevzel, a šele z dnem, ko bodo končani pravni postopki glede Janševega mandata na ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je teden po tem Predaličevem sporočilu zadržalo odločitev o odvzemu mandata Janši in odločilo, da bo do končne razsodbe Janša še poslanec. Državna volilna komisija je o odločitvi Predaliča, da je mandat pripravljen prevzeti šele po odločitvi ustavnega sodišča, obvestila državni zbor, naslednjega kandidata pa ni več iskala. Pri Bešič Loredanu so iz DVK sporočili, da je bil ta zdaj že drugič obveščen. Pošta ga čaka na pošti, ker mu je poštar že drugič ni uspel vročiti. Na pošti jo lahko prevzame do 17. avgusta. Po 25. avgustu bo, če ne bo odgovora, DVK položaj ponudila naslednjemu, to je Aleksander Prosen Kralj, ki je nadomestni poslanec že zdaj, so sporočili iz DVK.

Računice s poslanskimi mandati

O nadomestnem poslanskem mandatu odločajo, ker Bešič Loredan na lanskih volitvah za poslanca ni bil izvoljen. Je pa v okraju Piran z 39,9 odstotki dosegel najboljši rezultat med neizvoljenimi kandidati v volilni enoti Postojna. Ker je bil po volitvah za ministra iz te volilne enote izvoljen poslanec Matej Arčon, ki je v okrajih Nova Gorica 1 in 2 dosegel 43,5 odstotka, je s tem položaj nadomestnega poslanca v parlamentu pripadel Bešič Loredanu. A ker je tudi ta postal minister, je nadomestni mandat prevzel Aleksander Prosen, ki ga je v Postojni volilo 34,5 odstotka volivcev. Bešič Loredan je odstopno izjavo, katere podpis je zahteval Robert Golob, podpisal 7. julija, 13 julija pa se je z odstopom seznanil državni zbor, s čemer mu je mandat ministra prenehal. Po poročanjih medijev so mu pošto, ali bo prevzel mandat nadomestnega poslanca, poslali že dva dni pred tem, ko mu je mandat ministra uradno prenehal, kar je nekoliko nenavadno. Hiteli so verjetno zaradi tega, da bi zaradi bližajočih se počitnic hitro razrešili dilemo, kdo bo poslanec. Ni uspelo.

Tudi Robert Golob, ki je iz Nove Gorice, na volitvah pa ni nastopal tam, v svoji enoti ni bil najuspešnejši kandidat. Za poslanca se je potegoval v okrajih Ljubljana Center in Ljubljana Šiška, s 40,4 odstotka je bil v volilni enoti četrti za Urško Klakočar Zupančič (41,6 odstotka), Mojco Pašek Šetinc (41,6 odstotka) in Lucijo Tacer (40,7 odstotka). Zaradi visokega deleža, ki ga je dosegla stranka, je bil tudi s četrtega položaja v enoti Golob izvoljen za poslanca.

——

Arčon kot »kanonfuter« za politično likvidacijo Bešič Loredana in Klakočar Zupančičeve?

Kot poroča Požareport, se v vrstah Gibanja Svoboda bije hud zakulisni boj, saj obstaja možnost, da bo Bešič Loredan tako rekoč v zadnjem hipu privolil v to, da postane nadomestni poslanec, čeprav že vrabci na strehah čivkajo, da je za Roberta Goloba odpisan ne samo po ministrski, ampak tudi po strankarski plati. Skrajni rok za Loredanov odgovor se izteče 25. avgusta, saj bo priporočena pošta DVK Bešič Loredanu vročena najkasneje 17. avgusta, če je ne bo sam dvignil, v osmih dneh po vročitvi pa mora sporočiti svoj odgovor. In če bo (tik pred zdajci) odgovoril, da poslanski mandat sprejema, bosta Golob in Vesna Vuković prisiljena v scenarij, da ministra za Slovence po svetu Mateja Arčona prisilita k odstopu. V tem primeru bi se Arčon vrnil v poslanske klopi in iz državnega zbora izrinil Bešič Loredana. Arčon bi zelo verjetno privolil v tak scenarij, sploh pa pod pogojem, da morda postane celo predsednik državnega zbora namesto ekscentrične Urške Klakočar Zupančič, ki bi se vrnila med »navadne« poslance. Če se res bo … Čisto mogoče je namreč, da se bo Klakočar Zupančičeva uprla zamenjavi in šla vse do Milana Kučana, če bo treba. No, informacijo o tem, da bi Klakočar Zupančičevo zamenjali, pa smo v naše uredništvo dobili že pred nekaj meseci. Češ da je samo vprašanje časa, kdaj bo »Marilyn Monroe« slovenskega parlamenta odšla na smetišče zgodovine …

Vsa stvar nekoliko spominja na dogodke pred dvaintridesetimi leti v približno istem času, ko so v vrstah Demosa preigravali možnost, ki jo je predlagal Peter Jambrek: da vodenje vlade prevzame Igor Bavčar, Lojze Peterle prevzame vodenje skupščine, medtem ko France Bučar odide med ustavne sodnike. Zgodovinski viri navajajo, da je zaradi tega predloga hudo vzrojil Bučar, pa tudi v SKD so bili besni. Skratka, predlog ni bil sprejet, sledil je razkol v Slovenski demokratični zvezi in nato še samorazpustitev Demosa. Konstruktivna nezaupnica je bila tako samo še vprašanje časa. G. B.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine