18.7 C
Ljubljana
torek, 3 avgusta, 2021

Ko je levica s protesti nasilno rušila slovensko demokracijo, je leva opozicija vse to javno podpirala!

Medtem, ko je levica družno obsodila dogodke v Združenih državah Amerike in pametuje o koncu demokracije, je ta s kritikami molčala, ko so se v Sloveniji odvijali protivladni protesti, kjer se je grozilo s smrtjo predsedniku vlade. Zaradi odsotnosti prepotrebne kritike se je pričelo rojevati vedno večje nasilje, zato smo bili priča prizorom gorečih lutk, streljanju v policista z vodno pištolo, nasilnim protestom, sovražnim plakatom s katerimi se je grozilo zdravnikom in vladnim svetovalcem za covid-19, razbitim šipam v Državnem zboru RS. 

V Sloveniji smo lahko iz tedna v teden opazovali, kako se je na petkovih shodih pojavljala organizirana grožnja s smrtjo ob podpori opozicijskih strank in levici podrejenih osrednjih medijev. “Smrt janšizmu, svoboda narodu!”, “Ubi Janšo!” in grožnje “Smrt janšizmu!”, so grožnje s parolami, ki so daleč od splošnih ampak usmerjene proti točno določeni osebi. Temu so pritrdili številni intelektualci in pravniki in podarili, da se je resnično nemogoče sprenevedati, proti kateri osebi so tovrstni pozivi usmerjeni, saj sintagma “smrt janšizmu” vsebuje ime osebe, nanaša se torej nanj osebno, njegovo družino in privržence. Kljub temu pa slovenska levica ni bila zmožna resnih groženj obsoditi, saj se je ta, še posebej njen bolj radikalen del, bolj ukvarjala s tem, kako prepričati slovensko javnost, kako naj bi trenutna vlada predstavljala le slovensko verzijo italijanskega fašizma. S časom pa so se protesti radikalizirali in eskalirali 5. novembra 2020 v obliki nasilja kot ga še nismo doživeli.

Grožnjam s smrtjo smo bili priča v luči radikalnih protestom in to kljub dejstvu, da v Sloveniji velja Kazenski zakonik, ki v 297. členu navaja naslednje: “Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.” Ne samo, da levica ni zmogla obsoditi groženj s smrtjo, pri nas je bilo mogoče na protestih videti celo nekatere poslance.

Tanja Fajon na začetnih protestih, ki so bili sod smodnika za vse ostale. (Vir: Demokracija)

Z vodno pištolo na policijo

Ker je levica molčala z obsodbami v primeru groženj s smrtjo, se je nasilje in agresija pričela le stopnjevati. Petkovi protivladni protesti, ki so prešli s koles na noge, so eskalirali že junija. Med prerivanjem skrajnežev s policijo je bilo mogoče videti, kako je eden izmed zakritih nasilnežev napadel policista, ki je le opravljal svoje delo. Protesti so se nato pričeli odvijati skoraj vsaki drugi dan, enkrat je protestnike skrbelo za okolje, drugič za kaj drugega. Ena izmed protestnic je na petkovih protestih pred ministrstvom za notranje zadeve z vodno pištolo provocirala policiste. Prepotrebne obsodbe seveda spet ni bilo.

Foto: Družabna omrežja

Kot, da bi bili sredi vojne

Protestniki so si septembra po srednjeveško privoščili izpeljati inkvizicijo in v slogu čarovniškega procesa zažgati lutko “v podobi” notranjega ministra Aleša Hojsa. Zaradi odsotnosti kritike s strani levice in navijaštva osrednjih medijev je nasilje na novembrskem protestu eskaliralo. Sredi prestolnice smo bili priča prizoru, kot da bi bili sredi vojne. Pripadniki Antifa so napadli policiste, ki so popisali protestnika, ki je provociral v srbskem jeziku. Enega policista so brcnili v hrbet, napadli še policiste na konjih in novinarja Top News Vladimirja Voduška. Huligani so metali pirotehnične izdelke, granitne kocke ter druge predmete, za seboj pa so puščali uničeno lastnino. In pa najhuje – poškodovane ljudi, med njimi tudi policiste. Ker je protest sprožil val zgražanja ljudi, so se v opoziciji mlačno odzvali, da sporočijo, da nasilje ni primerno in ob tem nakazali, da je to le v korist vladi, seveda pa ob tem niso zmogli priznati, da ni bilo prav, da se niso kritično oglasili že prej.

 

Grožnje strokovnjakom, ki se spopadajo z epidemijo

Ker prepotrebne obsodbe nasilja in primitivnega obnašanja ni bilo, je vse skupaj pripeljalo tako daleč, da se je pričelo groziti zdravnikom in vladnim svetovalcem, ki svoje napore vlagajo v to, da se epidemija umiri. Označevati se jih je pričelo za morilce slovenskega naroda, kar je resnično sprevrženo. Obnašanje, ki je daleč od sprejemljivega, je bilo vidno na prvi novoletni dan, ko so na zgradbi Državnega zbora RS opazili razbita okna. Po videnem je bilo seveda povsem očitno, da ni šlo za nekakšno nesrečo, ampak za namerno dejanje vandalizma. “Razbito steklo na zgradbi DZ je žalosten začetek novega leta,” je dogajanje takrat komentiral predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič, ki se je spraševal ali “je to upor h kateremu nekateri pozivajo?”

Ko je levica v Sloveniji rušila demokracijo, je to leva politična opcija javno podpirala, saj le ta ni izrekla kritike. Nekateri politiki pa so celo pojavljali na protivladnih protestih.  Tako se je rojevalo nasilje, ki ne bi smelo imeti mesta v državi, ki velja za demokratično in je država članica Evropske unije. Glede na to, da so zmogli obsoditi nasilje v ZDA, je morda mogoče pričakovati, da bodo tako ravnali tudi v prihodnje, ali bo vse po istem, ker jim pač vladajoča opcija ne ustreza?

Nina Žoher

Zadnje novice

Sorodne vsebine