“Informacija o zaposlitvi znanke premierja Marjana Šarca na Sovi je prišla iz agencije“, je prepričan predsednik Knovsa Matej Tonin in dodal, da je do odtekanja informacij prišlo že v primeru Tolj. Poslanci o tem po njegovih besedah niso bili obveščeni, preden se je informacija pojavila v javnosti. Komisija je vlado pozvala, naj ji omogoči izvedbo nadzora na Sovi, saj je tovrstno oviranje nadzora nesprejemljivo. “Predsednik vlade naj dobro razmisli. Dobro bi bilo, da se zaveda, da bo vir znotraj Sove, če se nepravilnosti pri zaposlitvi potrdijo, to v primernem trenutku tudi uporabil in lansiral v javnost. V tistem trenutku bi bila lahko tako direktor Sove kot Šarec v zelo neprijetnem položaju.”
Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na današnjem zasedanju s štirimi glasovi za in tremi proti potrdila dva sklepa. S prvim je ocenila, da je oviranje nadzora postopka pooblaščene skupine Knovsa nesprejemljivo, z drugim pa izrazila pričakovanje, da bo vlada postopala v skladu z zakonom in komisiji omogočila izvedbo njenih nalog. “Dlje kot bo nadzor onemogočen, v večjih težavah bo predsednik vlade,” je opozoril predsednik Knovs.
Do uhajanja informacij iz Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je v zadnjem času prišlo že v dveh primerih – prvič v primeru Ivana Tolja in tokrat v primeru zaposlitve na Sovi, je dejal predsednik komisije Tonin (NSi). Kot je poudaril, bi moral direktor Sove Rajko Kozmelj zato “pomesti pred lastnim pragom“.
Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Rajko Kozmelj.
Da direktor Sove še vedno ne dopušča, da bi Knovs dokončal nadzor nad kadrovskimi potezami v Sovi, je po Toninovi oceni v demokratični državi nesprejemljivo in nedopustno. Zakonodaja namreč jasno določa, da se tovrsten nadzor lahko odloži le v primeru, ko bi bila z njim razkrita identiteta tajnega delavca oz. sodelavca Sove.
Če bi se izkazalo, da je pri tej zaposlitvi na Sovi šlo za šlamparijo, po njegovih besedah to ne bi bilo prvič, problematične pa pri tej zadevi postajajo nedoslednost in laži. Ob tem je spomnil na primer ameriškega predsednika Billa Clintona, ki mu ni grozil odpoklic zato, ker je imel ljubico, pač pa zaradi laži. “Stvari, ki postajajo problematične in so lahko velik mlinski kamen tudi okoli vratu predsednika vlade, je krog laži,” meni Tonin.
“Predsednik vlade naj dobro razmisli. Dobro bi bilo, da se zaveda, da bo vir znotraj Sove, če se nepravilnosti pri zaposlitvi potrdijo, to v primernem trenutku tudi uporabil in lansiral v javnost. V tistem trenutku bi bila lahko tako direktor Sove kot Šarec v zelo neprijetnem položaju.”
Zakon tolmačiti v smeri čim večjega nadzora
Tonin je tudi pojasnil, da je prejel prejel pravno mnenje od odvetniške pisarne Vrtačnik. Po njenem mnenju v okvir dejavnosti oz. v okvir delovanja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) spada tudi zagotavljanje kadrovskega potenciala. Zato menijo, da “preveritev zaposlovanja oz. spoštovanje ustave in zakona pri zaposlovanju posameznikov sodi v okvir pristojnosti Knovsa v razmerju do nadzora delovanja Sove”. Določbe zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki se nanašajo na nadzor nad delovanjem Sove, je po oceni odvetniške pisarne treba razlagati ekstenzivno, tj. “v prid kar največjemu možnemu nadzoru, ki je še skladen z namenom zakona”.
Zakonodajalec je namreč zaradi občutljivosti vsebine delovanja Sove nadzorno funkcijo namenoma umestil v polje parlamentarne funkcije oblasti, menijo. Pretirano oženje nadzornih funkcij Knovsa bi po njihovi oceni lahko pomenilo znatno oslabitev ustavnih zavor in ravnovesij ter tlakovalo pot k morebitni arbitrarnosti ravnanj v okviru delovanja Sove. Prav tako so v odvetniški družbi pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali lahko Knovs pridobiva podatke o kadrovanju oz. zaposlitvi konkretne osebe, poroča STA. Edino izjemo bi predstavljali podatki, s katerimi bi se razkrila identiteta tajnih delavcev ali sodelavcev.
Peter Truden
