Piše: David Bašelj
Prebral sem knjigo Slovenski razkol. Končno razumem kaj se je med drugo svetovno vojno zgodilo! Ob srkanju kave na klopci pred svojo hišo, se zaziram v hrib Lajše. Pri Cerknem. Hrib opomina. Hrib spomina. Hrib z medvojnim grobiščem nedolžno pobitih Cerkljanov, ki so bile žrtve partizanskega maščevanja izdaje partijske šole, ki je delovala v Cerknem.
Izdaje, ki se je kmalu izkazala za lažno. Ceno so plačali nedolžni Cerkljani, ki so bili v tistem času drugačni, kot je zapovedoval čas. 52 let je bivši predsednik ZZB g. Stanovnik, ob komemoraciji, ki se vsako leto odvija v Cerknem, potreboval, za priznanje , da je šlo za »napako« .Ampak bolje pozno, kot nikoli. Hrib, ki kliče- Nikoli več vojne, hrib, ki kliče k odpuščanju. Ob tem sem končal branje knjige, katere vsebina me je pretresla in prepričala. Vedno me je zanimala zgodovina medvojnega časa, ki nas je tako zaznamovala, mislil sem, da veliko vem. Šele po branju knjige Jožeta Možina lahko rečem, da končno razumem, kaj se je zgodilo in zakaj.
Najboljša zgodovinska knjiga
Knjiga Slovenski razkol, je najboljša zgodovinska knjiga, kar sem jih do sedaj dobil v roke. Mislim celo, da bi morala biti ta knjiga v vsaki družini, ker je pomembno za nas, naš narod, da zgodovino poznamo v celoti, ne tako, kot mi, ki smo odrasli ob » junaštvih »Tita in vsega, kar je bilo povezano z NOB. Čeprav se pisatelj loteva Ljubljanske pokrajine, se jo loteva v celovitosti in izpostavlja model ustrahovanja in nasilja, ki od tu prevlada na celotnem slovenskem ozemlju. Zato predstavlja ključ za razumevanje preteklosti, in tudi sedanjosti. Knjiga ne temelji na govoricah, temveč na dokumentih, ki so izvirni, nekateri so celo prvič objavljeni. Tu so še avtentična pričevanja ljudi, ki so tragične dogodke doživljali, kar daje delu še dodatno vrednost. Knjiga me je sezula v smislu, kakšne grozote prinese vojna, kaj si lahko kot narod naredimo. Da bo potrebno veliko časa, tudi še generacij, da bodo lahko zgodovinarji z distanco pogledali nazaj, ter razpredali o tem času z spoštljivostjo. Brez napadanja, četudi bodo mnenja različna, ter skušalo najti stične točke, zakaj je do upora sploh prišlo.
Prvi del knjige tako govori o predvojnem času v Sloveniji. Bila sta konservativni in liberalni tabor, ki sta bila močna. Konservativni – katoliški je bil številčnejši, liberalni pa gospodarsko močan. Razlike so bile v programih, pogledih, voditeljih. A sobivati se je dalo. Tu so bili še prepovedani komunisti, vodeni iz Sovjetske zveze, ki so z mamljivimi obljubami in ostro propagando pridobivali nezadovoljne in naivne. Bolj kot se je bližala 2 sv. vojna, bolj se je razkol poglobil, z pojavom OF, pa so se sanje o miru, dokončno razblinile. OF je bila ves čas zgolj orodje in krinka Komunistične partije Slovenije, da je privabila čim več ljudi. Radikalizacija, umori v mestih, propaganda, ki je bila najmočnejše orožje OF, italijanska okupacija, ter želja po svobodi, je pri parolah in metodah, ki jih je imela OF, med ljudmi naletela na različen prizvok- od navdušenja in podpore, do strahu in sovraštva. Da razumemo drugi del knjige, je prvi del uvertura vanj.
Sedaj je dokazano zakaj so se ljudje uprli partizanom
Drugi del knjige, ki je že vojni, je najbolj zanimiv in šokanten, opisuje zakaj pride do upora proti partizanom in ustanavljanja vaških straž. OF je imela kmalu veliko pristašev, nekaterim je bila blizu ideja, mnogi pa so se jim podrejali iz strahu pred represijo. Njihov VOS, ki so ga vodili izključno partijci je izvajal najprej umore v mestih, kar je zastrašilo množice. Vse to kmalu udari tudi na podeželje. Ljudje so kmalu doživeli »osvoboditev«. Umori županov, duhovnikov, podjetnikov, večjih kmetov in družin, pretrese podeželje in širšo okolico. Davki partizanskemu gibanju, v materialnem smislu, kmalu niso bili več dovolj. Bile so že zahteve. Razmišljati in dvomiti v OF, njihovo gibanje ni bilo na mestu. Vsak, ki je podvomil, se uprl ideologiji, je bil kmalu zbrisan z obličja zemlje. Kmetje, preprosti fantje, ki spoznajo, da stvari nikamor ne peljejo, kvečjemu na slabše, vzamejo stvari v svoje roke. Hočejo ohraniti in obdržati svoje imetje, svoj dom, zaščititi svoje domače. Je bila napaka, razmišljati o uporu? Al je človek, ki je napade s silo upravičen, da se tudi s silo brani? Je bila prošnja za orožje Italijanom, ki desnemu polu sploh niso zaupali smiselna? Kako se upreti, če nimaš orožja? Koga naj bi vprašali za pomoč? Angleže? Njim se tisti čas niti sanja ne o neki Sloveniji. V meni je veliko vprašanj, toda, ravno pisateljeva tankočutnost, ter izredno poznavanje zgodovine, te pelje skozi vsako poglavje posebej. Ker se na trenutke, ob krutosti tistega časa- moraš ustaviti. Zato, danes soditi o vaških stražah, brez, da bi poznal razloge za njihovo ustanovitev, je neumno. Jože Možina pa predstavi razlog ustanovitve vaške straže za vsako vas posebej. Kaj in zakaj je pripeljalo do tega. Z dokumenti, ne na pamet in ravno to daje knjigi verodostojnost, ki ji ni para.
Eno največjih darov slovenskemu narodu
Tretji del knjige govori o avtorju in kako je pridobival dokumente in koliko časa je knjiga nastajala. Tudi ocena obeh drugih zgodovinarjev daje dodaten draž knjigi, ki smo jo kot narod, krvavo potrebovali. Ne predstavljam si časa in količine dela, ki je bilo potrebno za nastanek te knjige. Danes je že 6. ponatis, kar pove vse, kaj si ljudje mislimo o tej knjigi. Šele čas pa bo pokazal, da je bilo to delo, ena izmed največjih darov Slovenskemu narodu.
Namenoma nisem omenjal političnega gibanja, saj bilo približno tako, kot je danes. Medtem, ko konservativni (desni) pol išče rešitev, da do vojne ne bi prišlo, OF to možnost zavrača, niti slišati noče o tem ampak pospešuje proces razdvajanja. Hkrati vse to s silno propagando očita nasprotni strani. Mogoče je bil konservativni pol z današnjega gledišča v preteklosti, ki jo opisuje knjiga naiven, ker je do zadnjega upal, da do bratskega prelivanja krvi vendarle ne bo prišlo. Mogoče je naiven tudi današnji desnosredinski tabor, ko ponuja roko sodelovanja v času krize vsem. Kdo jo zavrača? Pretrese me, ker knjiga ponuja določene vzporednice in razmisleke, ki so izjemno pomembne za današnji čas. Za pravilne odločitve. Desni pol ne sme ponavljati napak iz zgodovine.
Kdor pozna Jožeta Možino skozi kariero na RTV, potem veste vse. Že na tej naši hiši z oddajo Pričevalci, Intervju, dviguje pritisk opciji, ki še danes misli, da je vse njeno. Odstira veliko zablod, hkrati, pa nam zastonj nudi, da razmišljamo in se sprašujemo, kam kot narod drvimo. Pa da ne omenjam vseh njegovih del, ki so ga skozi leta dvignila v novinarja prve klase. Upam, kot njegov gledalec in bralec, da ta knjiga ni višek kariere, ker te knjige, ne morem, niti ne znam dovolj prehvaliti. Zato, še tisti zadnji, ki vam je do zgodovine, do resnice, v nakup…ne bo vam žal.
To je le pogled preprostega človeka, ki ne zna intelektualno ubesediti, kar je v njem, zato upam, da je bilo ravno zaradi preprostega jezika- Razumljivo.
