Piše: Lucija Kavčič
V teh časih ni nič več nemogoče in predlog uredbe, ki določa hrup na javnih prireditvah in ki bi onemogočil celo gasilske veselice, je bil samo še eden v nizu nesprejemljivih zakonov Golobove vlade, ki ga je razgalilo ostro nasprotovanje SDS, le da so s to uredbo Golobovi šli predaleč in stopili na prste celo SD, zato so predlog prav hitro umaknili.
Predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi minister Bojan Kumer, v javno razpravo poslalo 20. februarja, nato pa ga je po pritiskih in utemeljitvah, da hoče vlada sprejeti povsem nesprejemljivo uredbo, presenetljivo hitro umaknilo. Na precej sporno potezo Golobove vlade je na novinarski konferenci 26. marca opozoril poslanec SDS Andrej Kosi, ki je dejal, da namerava vlada z odlokom preprečiti različne dogodke in zborovanja. Predlog Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah namreč onemogoča celo organizacijo gasilskih veselic in drugih prireditev. Predlogu pa niso nasprotovali samo v SDS, ko so zahtevali sklic seje Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, ampak tudi v NSi in SD. Poleg tega je predlog uredbe izzval veliko nezadovoljstva tudi v Gasilski zvezi Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije oz. Zbornici industrije sejmov in srečanj ter v Gospodarskem interesnem združenju koncertnih organizatorjev Slovenije.
Obvezne meritve hrupa po 22. uri
Vladni predlog uredbe je na primer predvideval, da bi moral organizator prireditev pri podaji prošnje za izdajo odločbe o dovoljenju za začasno obremenitev hrupa po 22. uri občini predložiti elaborat ocene hrupa. »V tem nočnem času bi moral pooblaščeni izvajalec ta hrup meriti in po 30 dneh po prireditvi predložiti tudi rezultat meritev,« je na novinarski konferenci dejal poslanec SDS Andrej Kosi. To pa je seveda zelo drago; poleg tega je pooblaščenih izvajalcev meritev hrupa v Sloveniji samo 17, v vsej državi pa je lahko hkrati več kakor 17 prireditev. V predlagani uredbi je problematično tudi to, da se v čas prireditve štejeta tudi montaža in demontaža prizorišča, ki se morata zgoditi šele po 7. uri zjutraj. Če se torej prireditev konča ob polnoči, bi moral organizator na demontažo čakati do jutra, kar je sporno in nesmiselno zaradi podaljšanega časa morebitne zapore prizorišča. Absurdno je tudi določilo v uredbi, ki pravi, da mora med posameznimi prireditvami preteči sedem dni, če se prireditve odvijajo tudi ponoči, pa jih je na istem kraju lahko v enem koledarskem letu največ osemnajst. V predlagani uredbi je bilo tudi določilo, da lahko prireditve, na katerih se uporabljajo zvočne naprave, trajajo največ osem ur in največ do 24. ure, z izjemo praznikov ali dela prostih dni oziroma tradicionalnih prireditev, ko lahko potekajo do 2. ure ponoči.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
