Piše: G. B.
Zoper profesorja in terapevta dr. Christiana Gostečnika naj bi bila vložena kazenska ovadba zaradi suma, da je nezakonito pridobil naziv specialist klinične psihologije, je pred tednom dni poročal Dnevnik. Dokumenti, ki bi to potrdili ali ovrgli, so po pojasnilih Univerze v Ljubljani označeni kot “uradna skrivnost”.
Prof. dr. Christian Gostečnik (70), znan tudi kot nekdanji dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je sicer dolgoletni profesor s področja psihologije in psihoterapije, od lani je tudi provincialni minister slovenskih frančiškanov. Med drugim je utemeljil študij zakonske in družinske terapije. To je program, ki ga v zadnjih dveh desetletjih izvaja prav Teološka fakulteta. Mnogim pa gre to v nos. A o tem nekoliko kasneje.
Neznani doktorat iz klinične psihologije?
Po uradnih podatkih je Gostečnik pridobil strokovni doktorat s področja klinične psihologije leta 1995 na Argosy University v Chicagu, leta 1997 iz teologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1999 iz psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predava na magistrskem programu Zakonski in družinski študiji, programu za izpopolnjevanje Zakonska in družinska terapija ter na doktorskem programu Zakonska in družinska terapija. Je tudi avtor mnogih knjig in strokovnih člankov, kjer se predstavlja kot klinični psiholog. Sedaj mu nekateri očitajo, da je do naziva prišlo nezakonito. Pred mesecem dni je bil zaradi tega celo kazensko ovaden. Češ, kot klinični psiholog ni vpisan v register kliničnih psihologov. Zbornica kliničnih psihologov naj bi ga celo večkrat opozorila na to, vendar zaman. Včeraj je o tem poročala tudi TV Slovenija. Takole:
Kot so poročali, je za nostrifikacijo diplome iz ZDA bila zadolžena Univerza v Ljubljani, kjer pa trdijo, da je dokumentacija tajna. No, poročali pa so tudi, da so o tem odločali trije profesorji, niso pa navedli imen. Prvi se tega primera kakor ne spomni, drugi profesor naj sploh ne bi obstajal, tretji pa je umrl leta 2008. Precej bizarna argumentacija, ki naj bi dokazovala, da nostrifikacije ni bilo? No, nenavadno je tudi, da se o ovadbi govori samo neuradno, niti nihče ne pove, kdo jo je vložil – je bila to zbornica ali kakšen anonimnež?
Leta 2016 so se na Teološko fakulteto spravili Svetlik in njegovi
Toda v resnici ima zgodba precej daljšo brado in jo je treba umestiti v širši kontekst. Pred skoraj desetletjem so Gostečnika enkrat že vpletli v škandalozno zgodbo in sicer takrat kot dekana Teološke fakultete, saj je ob prihodu na dekansko funkcijo takoj uvedel reformo računovodskega sektorja fakultete, ker naj bi bilo to področje precej problematično. Za računovodske storitve so najeli zunanjega izvajalca, a so že sami stroški teh storitev narasli do mere, da bi morala fakulteta izvesti javni razpis, s katerim pa naj bi zamudila. Prav tako naj bi za vodjo kadrovske službe imenovali osebo, ki ne ustreza pogojem.
Skratka, na fakulteti naj bi se delalo “po domače”, izven birokratskih pravil, zato je Univerza v Ljubljani, ki jo je takrat vodil politično preverjen kader dr. Ivan Svetlik (nekdanji minister v Pahorjevi vladi, op. p.), vložila kazensko ovadbo. Kako se je zadeva razpletla, ni znano. Viri pa vedo povedati, da je želel na fakulteti narediti red. Vendar pa so bili nekateri zlasti starejši profesorji razočarani, ker naj bi se fakulteta preveč usmerila k psihoterapiji. No, kakorkoli že, pojavili so se celo očitki o mobingu, pa tudi informacije, da naj bi Univerza v Ljubljani nameravala vzpostaviti “prisilno upravo” na Teološki fakulteti. No, končna posledica pa je bila, da so fakultete dandanes v odnosu do “centra” veliko manj samostojne, nadzor nad njimi pa je precej večji kot nekdaj. Teološka fakulteta pa gre mnogim še posebej v nos zaradi dejstva, ker ima dejansko dvojni status (državni in cerkveni) in ima poleg dekana tudi velikega kanclerja, to pa je po statutu ljubljanski nadškof. Sedaj je to Stanislav Zore.
Kaj pa zakon o psihoterapevtski dejavnosti?
Seveda pa omeniti še eno okoliščino, zaradi katere obstaja jasen motiv, da se nekdo skuša maščevati Gostečniku. Namreč, v tem času potekajo razprave in polemike okoli vloge družinskih terapevtov, to pa je povezano tudi z Zakonom o psihoterapevtski dejavnosti (ZPtD). Omenjeni zakon je sprožil ostre kritike iz zdravstvene, pedagoške in strokovne stroke, saj neposredno vpliva na njihovo regulacijo, izobraževanje in prakso – in to na način, ki ga mnogi vidijo kot tveganega za družine v stiski. Pri tem precej kritik leti prav na Teološko fakulteto, ki je doslej izobrazila veliko število zakonskih in družinskih terapevtov, češ da gre za terapevte brez ustrezne klinične podlage. Če bi namreč Gostečniku spodnesli veljavnost znanja s področja klinične psihologije, bi to lahko pomenilo velik udarec vsem terapevtom, ki so se šolali na programih Teološke fakultete.
Ob tem tudi velja spomniti, da je doslej veljalo načelo “bona fide” (v dobri veri), da je bil Gostečnikov doktorat iz ZDA priznan in nostrificiran, a sedaj je očitno glavni antagonist v tej zgodbi prav Univerza v Ljubljani, v okviru katere je Gostečnik dosegel še dva doktorata. Naključje, šlamparija ali celo namerna sabotaža iz ideoloških motivov? Spomnimo naj namreč na visoko motivacijo profesorskega kadra na omenjeni univerzi, ko je bilo potrebno na ves glas obsoditi Izrael kot “genocidno državo” …
