Kdo nam prodaja woke ideologijo

Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)

Če ste se kdaj spraševali, kaj sili velike korporacije k promoviranju uničujoče novodobne ideologije “woke” oziroma “prebujenstva”, ki je pred kratkim privedlo do finančnega padca Anheuser-Buscha in Targeta, je to nedavno razkril nekdanji izvršni direktor pivskega konglomerata. V intervjuju v oddaji Fox News je dejal, da so v ozadju investicijski “veliki trije” iz Wall Streeta, ki s svojim finančnim vplivom podjetja prisilijo, naj se obnašajo po določenih pravilih. Anson Frericks je razkril, da je v ozadju woke odločitev velikih korporacij politikantstvo treh največjih in najvplivnejših podjetij iz Wall Streeta, BlackRock, Vanguard in State Street.

Najprej Bud Light, zdaj je tarča bojkotov Target, ki je pred kratkim izdal linijo ženskih oblačil, namenjenih moškim. Podjetja so opazila strmoglavi padec tečajev delnic in izbrisanih milijard dolarjev vrednosti – skoraj čez noč. In niso edini, Nike, Calvin Klein, North Face in celo Los Angeles Dodgers so bili kritizirani zaradi vpletanja v ameriške kulturne vojne. Vsak se je pri tem vprašal, kaj se dogaja in zakaj se podjetja, ki so nekoč služila svojemu namenu, zdaj podajajo v kulturni boj v spornih političnih poljih. Anson Frericks pravi, da je odgovor enostaven – sledijo denarju.

“Veliki trije” iz Wall Streeta (BlackRock, Vanguard in State Street) upravljajo s približno 20 bilijonov dolarjev kapitala, je povedal Frericks in pojasnil, da to ni resnično “njihov” denar, ampak naložbe ameriških vzajemnih skladov in državnih pokojninskih skladov. Veliki trije skupaj predstavljajo največje delničarje skoraj 90 odstotkov največjih podjetij, ki kotirajo na ameriški borzi – S&P 500. Njihov enormni finančni vpliv pa jim daje moč, da od podjetij zahtevajo, naj se vedejo pod določenimi oziroma “njihovimi” pogoji. Neko podjetje na primer upravlja kalifornijski pokojninski sklad – največji v državi – kar kalifornijskim politikom daje moč in besedo pri korporativnem upravljanju in politikantstvu podjetij, v katera tako veliko vlagajo. Po njegovih besedah so pokojninskim skladom v Kaliforniji nedavno izdali pooblastilo, naj ne investirajo v stvari, kot so fosilna goriva, nafta in plin. V zameno, da podjetja lahko upravljajo s svojim denarjem, pa morajo izpolnjevati določene pogoje, in sicer zavezanost k pravilom ESG (okolje, družba in upravljanje) – raznolikost, pravičnost, vključenost.

Kapitalizem “raznolikosti” in “vsiljevanje vedenja”
Veliki trije so zagovorniki tako imenovanega ‘kapitalizma raznolikosti”, prepričanja, da podjetja ne bi smela služiti samo enemu namenu, torej povečanju vrednosti za delničarje, ampak da bi služila vsem deležnikom, vključno z vladnimi agencijami, aktivisti in nevladnimi organizacijami. “Kapitalizem raznolikosti” se razlikuje od tradicionalnega “kapitalizma delničarjev”, ki trdi, da imajo podjetja eno odgovornost – ustvarjati dobiček za posameznike, ki imajo v lasti delnice podjetja. In to počnejo z “vsiljevanjem vedenja”, kar je leta 2017 na enem od forumov priznal tudi izvršni direktor BlackRocka Larry Fink. V posnetku, ki je požel številne kritike in obsodbe, je Fink povedal, da je treba ljudem “vsiliti novo vedenje” glede raznolikosti. Izvršni direktor BlackRocka Fink: “V podjetjih morate vsiliti vedenje” o “spolu in rasi” in “raznolikosti”. Če se še vedno sprašujete, zakaj se podjetja dobesedno uničujejo, je tukaj vaš odgovor. Psihopat Blackrocks WEF, Larry Fink, jih ima za talce in jih prisiljuje na to,” je zapisala le ena od mnogih uporabnic Twitterja.

Leto 2019 je bilo prelomno. Tistega leta je poslovna okrogla miza, ki jo sestavljajo izvršni direktorji največjih ameriških podjetij, sprejela novo izjavo o namenu korporacije, v kateri je razglasila, da so vsa podjetja ‘skupna temeljna zaveza do vseh naših deležnikov’, da spodbujajo širše družbeno dobro. Podpisalo jo je 188 ameriških direktorjev. Med njimi so bili izvršni direktorji velikih treh in drugih velikih finančnih institucij, kot sta JP Morgan in Bank of America ter mnoga podjetja v njihovi lasti, vključno s Targetom, Disneyem in Coca-Colo. Četudi je Bud Light v lasti evropske matične družbe in ni upravičen do sodelovanja, je vseeno podlegel tej novi viziji “namena”, vendar ga je to pripeljalo v rdeče številke, ko je za promocijo piva izbral transseksualnega moškega. Matična družba Bud Lights Anheuser-Busch je od takrat izgubila vrtoglavih 27 milijard dolarjev tržne vrednosti, piše Daily Mail.

Veliki trije so začeli izdajati smernice o tem, kako pričakujejo, da bodo njihova portfeljska podjetja spoštovala to ‘zavezo’ z izvajanjem tako imenovanih okoljskih, socialnih, upravljavskih ciljev in rezultatov. Pri tem uporabljajo svojo moč delničarjev, da vplivajo na to, kdo sedi v upravnih odborih podjetij, tako so storili pri Exxon Mobilu, Apple, Home Depotu. Če izvršni direktor ne pretehta dovolj hitro najnovejšega družbenega vprašanja, je lahko njegov ali njen bonus ogrožen. Frericks je dodal, da je mesto izvršnega direktorja pri pivskem titanu iz St. Louisa delno zapustil prav zaradi načina, na katerega je velik del korporativne Amerike ravnal v smislu kljubovanja javnemu občutku, ko je šlo za politiko. Voditelj oddaje na Fox News Jesse Watters je ob tem dejal, da je politična levica nekoč “sovražila” Wall Street, zdaj pa rada sodeluje z njim zaradi političnih sredstev.

Kapitalizem raznolikosti škoduje podjetjem, podjetja izgubljajo stranke
Številni običajni potrošniki se po besedah Frericksa ne zavedajo, da je njihov denar uporabljen kot vzvod večjih finančnih institucij za vplivanje na priljubljene ameriške blagovne znamke. Ko pa se rezultati potrjujejo v razdiralnih promoviranjih izdelkov in trženjskih kampanjah, učinek postaja jasen – “raznolikost” škoduje podjetjem.

Prejšnji zvesti kupci so prenehali kupovati te izdelke in se odločajo za alternativne blagovne znamke, ki ostajajo izven političnega boja. “To je slaba novica za delničarje, ki se pri doseganju naložbenih ciljev zanašajo na ta podjetja. Izvršne direktorje to pogosto spravlja v nasprotje z zaposlenimi in strankami. Slabo je tudi za družbo,” je poudaril Frericks, ki meni, da Amerika tradicionalno sporna politična vprašanja rešuje z odgovornim volilnim postopkom, da pa gibanje ‘kapitalizma deležnikov’ spodkopava ta sistem. Po njegovem mnenju bi se morala vprašanja o okolju starševskih pravicah, enakosti spolov in podobnim reševati pri volilni skrinjici, ne v sejni sobi. In Američani se očitno s tem ne strinjajo, svoj denar dajejo podjetjem, ki se osredotočajo nanje, torej na stranke in ne na “raznolikost”. “Za korporacije bi bilo modro, če bi si to priznale,” je zaključil.