30.7 C
Ljubljana
sreda, 19 junija, 2024

Kdo je omogočil sistemsko financiranje levih nevladnikov?

Piše: Ana Horvat (nova24tv.si)

Ob aktualnem razkritju domnevno spornega razdeljevanja javnih sredstev, v katerega je vpletena ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, je politični analitik Mitja Iršič na družbenem profilu opomnil, da je “sklad za nevladne organizacije gangsterstvo, za katerega sploh ne veste. Uslužbenci MJU kolegom nevladnikom delijo vaš nerazporejen dohodninski denar. Ta se je v preteklosti vrnil v fiskus. Zdaj je to sklad za skrajno leve NVO-je, ki se ukvarjajo z enovrstičnicami,” je zapisal.

Potem ko se je javnosti razkrilo, da je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik le nekaj dni po vrnitvi s sporne poti v New York podpisala dokument, s katerim je inštitut v lasti njene dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah pridobil 300.000 evrov, je treba opomniti, da je bilo tako “lahkotno” pridobivanje sredstev za razne NVO ustvarjeno s sistemskim financiranjem, in to v (logično) levi vladi.

Del dohodnine, ki je dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, je ostal v proračunu Republike Slovenije (tako, kot je bilo od leta 2007 do 2018), nakar se je to leta 2018 spremenilo, ko je parlament marca leta 2018 potrdil Zakon o nevladnih organizacijah. Sklad CNVOS je takrat ob tem zapisal, “da že dva dni slavi” odločitev parlamenta, češ da novi zakon odpravlja zmedo in diskriminacijo, krepi nevladni sektor in se “z zakonom ustanavlja tudi poseben proračunski sklad za NVO, v katerega se po avtomatizmu stekajo sredstva iz nerazdeljenega dela dohodninskih donacij”. Gre za približno 5 mio EUR letno, ki dajejo materialno podlago za implementacijo razvojnih ukrepov, za sprejetje zakona pa so se še posebej zahvalili tistemu, ki je to takrat omogočil, in sicer je bil to minister za javno upravo v vladi Mira Cerarja Boris Koprivnikar.

Boris Koprivnikar, minister za javno upravo v vladi Mira Cerarja. (Foto. STA)

Davčni strokovnjak Ivan Simič je zaradi ponovno odprte razprave o omenjenem skladu znova spodbudil razpravo o omenjenem skladu, in sicer da bi bila vrnitev prejšnjega sistema vračila dohodnine v proračun oziroma če se že deli med nevladne organizacije, potem naj se razdeli vsem enako, kar je takrat tudi zapisal in opomnil, da se za nevladne organizacije štejejo vsi klubi oziroma društva (športna, kulturna, gasilska, planinska …) in da so v Uredbi o namenitvi dela dohodnine določena pravila, kdo in kako lahko nameni del dohodnine, vendar kot je ugotovil takrat, je bila omenjena Uredba v nasprotju s prej omenjenim sprejetim Zakonom o nevladnih organizacijah, sprejetem leta 2018.

Ker je omenjeni sklad potihnil in se o njem ni več govorilo, se je znova o njem odprla debata v času Janševe vlade, ko je ta želela znova vzpostaviti prejšnji način deljenja dohodnine, ki je davčni zavezanci niso namenili nikomur. Seveda so skočili v zrak levi in osrednji mediji, češ da je Janševa vlada želela podtakniti ukinitev Sklada za nevladne organizacije, vendar se je takrat jasno odzval Simič, ki je pojasnil, da so nevladne organizacije prejemale dvakrat več sredstev iz namenjene dohodnine. Namen predloga je torej, da se ne more dohodnina, ki je dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, temveč so jo pustili v proračunu, deliti nevladnim organizacijam, ki lahko to dohodnino prejmejo tako, da dohodninske davčne zavezance zaprosijo, da jim namenijo svoj del dohodnine.

Nekdanji direktor Finančne uprave RS Ivan Simič (Foto: STA)

V SMC-ju proti ukinitvi sklada

In kaj se je takrat ob predlogu Janševe vlade zgodilo? Po protestu krovne mreže nevladnih organizacij zaradi ukinitve sklada za nevladne organizacije so se zanje zavzeli v SMC in dejali, da bodo v razpravi glasovali proti njegovi ukinitvi. Konkretno so bili to takratna vodja Janja Sluga, takratni predsednik DZ Igor Zorčič in poslanec Branislav Rajić, ki so skupno kasneje iz stranke tudi izstopili.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine