Piše: Arian Sajovic
Evropska unija se oddaljuje od začetnih okvirov gospodarske unije in z reformami teži k vedno izrazitejši politični unifikaciji. Gradi se vedno bolj univerzalna federalistična ureditev, ki bi države EU še bolj povezala na področjih zunanje politike, varnosti in obrambe. To pa bi dosegli z reformo volilnih in pogodbenih sistemov.
Po poročanju različnih medijev se bruseljska birokracija ta čas zelo intenzivno pripravlja na številne reforme, ki bodo vnovič preoblikovale Evropsko unijo. Evropska unija, ki je bila v osnovi zamišljena kot organizacija, ki bo z ustvarjenim mednarodnim trgom zagotavljala mir, varnost in sožitje na stari celini, se počasi premika k federalistični mednarodni politični uniji.
V prihajajočem obdobju naj bi bil cilj reformirati evropsko zakonodajo na različnih področjih, ker bi omogočilo višjo stopnjo mednarodnega sodelovanja, a bi ogrozilo suverenost posameznih držav članic in njihovo avtonomno delovanje znotraj državnih mej.
Ob vsem tem pa imajo v Bruslju tudi izrazite želje po ekspanziji. Slednja bi bila dosežena s širitvijo Unije same in sprejetjem novih držav članic, kakor tudi s povečanjem vpliva zunaj regije in s povečanjem mednarodnega in celo medcelinskega sodelovanja.
Nov volilni sistem
Prvo področje, ki bo deležno reforme, je, kot kaže, volilni sistem, ki bo po vsej verjetnosti implementiran še pred prihodnjimi evropskimi volitvami. Te bodo potekale leta 2024, ko bomo izbirali poslance za evropski parlament. Nov volilni sistem, ki je korak k federalizaciji Evropske unije, bo volivcem omogočal izbiro na dveh volilnih listih. Volivec bo odločal oziroma oddal glas za dve izbiri. Prva bo še vedno na državni ravni in bo z njo volil svojega preferenčnega kandidata, medtem ko bo drugi glas odločal o kandidatih za mesto nadnacionalnega predstavnika vseevropskih strank v parlamentu Unije, kar pomeni postopno prehajanje od glasovanja za državne politične stranke na evropskih volitvah in prepuščanje večje moči nadnacionalnim političnim strankam.
In to je glavni očitek kritikov nove reforme, ki ustvarja nevaren precedens postopne »denacionalizacije« Evropske unije in rušenje avtonomije ter suverenosti posameznih držav članic. Predlog o reformi je bil v evropskem parlamentu že izglasovan s 323 glasovi za in z 262 glasovi proti, a ga morajo še soglasno potrditi vse države članice v okviru Evropskega sveta, ki ga sestavljajo predsedniki držav oziroma vlad posameznih držav.
Volilni prag samo za nekatere?
Problematičnost nove reforme je komentiral tudi evroposlanec Gunnar Beck (AfD): »Namen je denacionalizacija politike,« ki izpostavlja tudi poslabšanje položaja neodvisnih kandidatov, saj se bodo slednji morali soočati s triinpolodstotnim volilnim pragom in spolno kvoto. Vsaj polovica vseh poslancev evropskega parlamenta bo namreč po novem morala biti ženskega spola. Beck je ob novi ideji volilnega praga izpostavil še problem lobiranja. Glede na dejstvo, da volilni prag lahko omejuje neodvisne kandidate oziroma jim manjša možnost uspeha na volitvah, so bile v reformi definirane tudi izjeme, po katerih bi se lahko v parlament vključile stranke, ki niso dosegle spodnje meje. Izjeme, ki ta čas rišejo zaskrbljivo sliko, saj bi se po teh kriterijih v parlament uvrstila samo ena stranka v Evropi, in sicer prav stranka enega glavnih arhitektov te reforme Damiana Boeselagerja. Boeselagerja je kot evroposlanca skupine, ki v okviru strankarske politike zagovarja panevropejstvo in digitalizacijo, obtožil parlamentarni kolega Beck, da je ustvaril dokument, ki bo služil njegovim interesom ter interesom njihovih partnerjev v industriji in lobistov. Voltov prvi evroposlanec, potomec bogate evropske družine Boeselager, naj bi bil z donatorskimi sredstvi in s poznanstvi, ki jih uživa kot član te vplivne družine, prepričal svoje politične kolege in si ustvaril teren za vnovično izvolitev ne glede na to, ali bi dosegel univerzalne standarde ali ne.
Von der Leynova bi ukinila soglasnost
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako zelo glasna na področju reformnih sprememb Evropske unije. Izrazila je željo po reformaciji evropskega pogodbenega sistema, ki zahteva soglasnost vseh držav članic. Zahtevo po soglasju vseh držav je označila kot disfunkcionalno uredbo, ki ovira demokracijo pri njeni izvedbi. »Moramo iti še dlje. Vedno sem na primer trdila, da soglasno glasovanje na nekaterih ključnih področjih ni več smiselno, če želimo napredovati hitreje. Evropa bi morala imeti večjo vlogo tudi na področju zdravstva ali obrambe,« je na Twitterju zapisala predsednica komisije. Ampak njeno stališče je 13 držav članic označilo kot »nepremišljenega in prezgodnjega«, saj so menile, da bi takšen sistem odvzel politično moč posameznim državam, za katere soglasje pomeni varovalko, ki jih varuje pred popolno politično nadvlado večjih in močnejših držav EU.
Tudi Macron in Schulz bi izrisala »novo Evropo«
Vnovič izvoljeni francoski predsednik Emmanuel Macron in novi nemški kancler Olaf Scholz sta se sešla v Berlinu ob 77. obletnici konca druge svetovne vojne. Tako Macron kot Scholz sta se seveda zavezala k tesnejšemu sodelovanju in podpori novih reform, ki so bile predlagane v želji po restrukturirani in razširjeni Evropski uniji. Oba sta izrazila veliko podporo širitvenemu procesu EU na Zahodni Balkan. Evropska unija naj bi potrebovala reformo delovanja svojih institucij, če se hoče uspešno soočati z zdajšnjimi in s prihajajočimi težavami, zato sta tudi pozvala h konvenciji za reformo evropskih pogodb. Mentaliteta Francoza in Nemca je sorodna von der Leynovi, ki je prepričana, da bi v EU pogosteje morali odločati z večino in soglasje ni potrebno. Scholzeva vlada pa si tudi prizadeva, da bi EU tvorila skupno zunanjo in varnostno politiko, ki sta znova prišli v ospredje z vojno v Ukrajini. Ruska agresija je znova zanetila željo po hitrejši priključitvi držav Zahodnega Balkana, ki v zdajšnjem vojnem stanju predstavlja kritično geostrateško območje v primeru, da bi se konflikt razširil prek meja Ukrajine. Oba visoka državnika želita tem državam omogočiti evropsko perspektivo in nasplošno ponuditi državam v evropskem sosedstvu nove oblike političnega in gospodarskega sodelovanja. »Naš cilj je močnejša in suverenejša Evropa,« je še zatrdil predsednik Macron.
13 držav članic EU je mnenja, da so pogodbene reforme »nepremišljene in prezgodnje«.
Finska se odreka nevtralnosti
V skupni izjavi sta finski predsednik Niinistö in premierka Marinova izrazila željo skandinavske države, ki je od vojne s Sovjetsko zvezo leta 1939 ohranjala vojaško nevtralno pozicijo, po pridružitvi Severnoatlantski pogodbeni organizaciji (NATO). Javnost je potrdila, da je zdajšnja situacija v Ukrajini na Finskem zasejala dvom o zagotavljanju varnosti države skozi ohranjanje nevtralnega položaja. Finci so bili sicer dolgo prepričani, da jim bo članstvo v EU zagotovilo dovoljšno stopnjo varnosti, a je praktično čez noč ob začetku vojne v Ukrajini finsko ljudstvo spremenilo svoje mnenje. Podpora članstvu v zvezi NATO je skočila s četrtine na več kot polovico (54 odstotkov). Vojna je namreč predstavila rusko nepredvidljivost in po besedah finskih oblasti izbrisala finsko naivnost, da Rusija ne bo nikogar napadla, ne da bila sama prva ogrožena.
Orbán opozarja na lakoto
Madžarski premier Viktor Orbán je opozoril, da bi vojna v Ukrajini lahko sprožila val pomanjkanja hrane in lakote po svetu. Kot smo že pisali, vojna omejuje pridelavo in izvoz hrane, predvsem žita, na mednarodni trg. »Embargo proti Rusiji bo izključil rusko žito s svetovnega trga, vojna bo izključila ukrajinsko žito, v številnih delih sveta, od koder so migranti že prišli v Evropo, bo nastopila lakota, ta pritisk pa se bo še povečal.« je še dodal Orbán. Ta primanjkljaj, ki bi po mnenju Orbana lahko pripeljal do lakote po številnih manj razvitih koncih sveta in posledično svet obremenil tudi z novo migrantsko krizo, potrjuje tudi izjava OZN. Vodja Svetovnega programa za hrano v OZN David Beasley je dejal, da so »lakota, destabilizacija in množične migracije« neizbežne.
Fajonova z arbitražo nad hrvaški vstop v schengen
Najverjetnejša nova ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je v preteklem tednu izjavila, da bodo v odnosu s Hrvaško in ob njenem neizbežnim vstopu v schengensko območje morali postaviti jasna in transparentna pravila, ki bi dopustila vstop naših južnih sosedov v brezmejno evropsko družbo. Njen hrvaški kolega Radman Grlić je odgovorili na njeno izjavo in pripombo, da med ta pravila spada tudi implementacija arbitraže: »Naš vstop v schengen nima zveze z odprtim mejnim vprašanjem med državama, prav tako ne z arbitražnim postopkom.« Ob tem je še dodal, da je prepričan, da je hrvaški vstop v schengen tudi v slovenskem interesu ter da imamo z izjemo vprašanja meje, ki je še ostanek posledic razpada prejšnje države, odlične medsebojne odnose.
