3. novembra 2020 v ZDA potekajo 59. predsedniške volitve. Splošno znano je, da v ameriški politiki prevladujta dve stranki, Republikanska stranka (znana tudi kot GOP, oziroma Grand old party – Veličastna stara stranka) in Demokratska stranka. Predsednik je tako vedno predstavnik ene izmed teh dveh strank. Letošnja tekmeca sta trenutni predsednik Donald Trump iz vrst republikancev in Joe Biden, ki zastopa demokrate. Oba kandidata se potegujeta za glasove elektorskega kolidža.
Za razliko od mnogih držav med katere spada tudi Slovenija, kjer državljani neposredno izvolijo predsednika, pa izvolijo Američani svojega predsednika posredno, preko elektorskega kolidža. Elektorski sistem je bil sicer zasnovan tako, da bi uravnotežil interese in glasove različnih zveznih držav. Z drugimi besedami, takšen sistem naj bi preprečeval, da večje države z velikim številom prebivalstva, kot sta npr. Kalifornija ali New York, ne odločajo popolnoma same o politični usmeritvi celotnih ZDA. Tako obstaja razlika med t.i. popularnimi glasovi in elektorskimi glasovi. Medtem, ko nam popularni glasovi povejo kako je glasovalo celokupno prebivalstvo ZDA, pa elektorski glasovi odločajo o tem, kdo bo predsednik naslednja štiri leta. Vseh elektorskih glasov je 538, za zmago pa jih je potrebno imeti 270. Od petdesetih zveznih držav, velja v vseh razen v dveh, pravilo, da zmagovalec pobere vse glasove. To pomeni, da kandidatu, ki prejme večje število glasov, pripadejo vsi elektorski glasovi.
Delegate ali člane elektorskega kolidža izvoli ljudstvo, ti pa zatem v večini zveznih držav oddajo svoje glasove skladno z glasovanjem prebivalcev njihove zvezne države. Število elektorjev v vsaki zvezni državi je enako številu njenih članov v predstavniškem domu ZDA, oziroma v zveznem kongresu. Le to pa je določeno s popisom prebivalstva, ki se usklajuje na vsakih 10 let. Tako imajo države kot so Alabama, Vermont ali Aljaska samo tri elektorje, Kalifornija pa jih ima največ, in sicer 55. Zaradi principa »zmagovalec pobere vse«, pa to pomeni, da kandidat, ki npr. pridobi 30 elektorskih glasov v Kaliforniji, dobi pravzaprav vseh 55 glasov. Zvezne države, ki imajo večje število elektorjev so tudi Teksas, ki jih ima 38, New York, 29, in Florida, prav tako 29. Ko volivci oddajo svoje glasove in se kandidatom dodeli število elektorskih glasov, glede na zmage v posameznih zveznih državah, izglasujejo elektorji predsednika ZDA 14. decembra.
Medtem, ko se mnoge zvezne države delijo na rdeče države, ki skoraj vedno volijo republikance, kamor spadajo npr. Texas, Montana ali Kansas in na modre države, ki so skoraj vedno na strani demokratov, kot npr. New York, Kalifornija ali Oregon, so tu še t.i. vijolične države v katerih je podpora prebivalstva razdeljena med oba kandidata. Sem spadata npr. Iowa in Ohia. Te države predstavljajo prava bojišča za glasove v času volilnih kampanj.
Statistke raziskovalnega centra Pew (Pew Research Center) kažejo, da 34 odstotki ameriških volivcev ne pripadajo nobeni izmed dveh strank, oziroma so »neodvisni«, medtem ko se jih 33 odstotkov izreka za demokrate in 29 odstotkov za republikance. Glede na to so volitve v veliki meri odvisne od tega za koga se posledično odločijo »neodvisni« volivci. Vseh registriranih volivcev naj bi bilo v ZDA sicer leta 2018 153,07 milijonov. Zaradi pomembnosti letošnjih volitev je pričakovana visoka udeležba, mnogi pa so že glasovali v preteklih tednih od doma. Prav tako bodo zaradi trenutne korona krize verjetno rezultati letos znani kasneje kot v preteklih letih.
