V četrtek je odjeknila novica o tem, da bo Ustavno sodišče Republike Slovenije obravnavalo zahtevo koordinatorja Levice Luke Mesca za oceno ustavnosti zakona o sredstvih za investicije v Slovenski vojski med leti 2021 do 2026. Ustavno sodišče naj bi zadržalo izvajanje zakona o investicijah v Slovenski vojski. Poročevalec je bil dr. Rok Čeferin, proti naj bi bili le sodniki dr. Dunja Jadek Pensa, Marko Šorli in ddr. Klemen Jaklič. S tem je ustavljeno izvajanje zakona in sklenitev prvih pogodb, načrtovanih v januarju.
Luka Mesec iz Levice zagovarja stališče, da bi pogodbe, s katerimi ministrstvo za obrambo prevzema obveznosti za obdobje veljavnosti zakona, lahko v primeru zavrnitve zakona na referendumu predstavljale hudo finančno breme za državo. “Če bi bil zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski na referendumu zavrnjen, bi nastale težko popravljive posledice, meni koordinator Levice Mesec, ki se zavzema za zadržanje izvrševanja zakona do dokončne odločitve. Ustavni sodniki naj zahtevo obravnavajo absolutno prednostno,” je zatrdil po poročanju STA.
Po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina so že v sredo pričeli z izvajanjem zakona. Prve pogodbe na podlagi zakona naj bi bile sklenjene v januarju, med prvimi z enim od slovenskih podjetij. Več podrobnosti zaenkrat še ni znanih. 26. novembra sta stranki Levica in SD v Državni zbor RS vložili podpise za pričetek referendumskih postopkov glede zakona, ki v od leta 2021 do leta 2026 predvideva sredstva v višini 780 milijonov evrov za vojaške naložbe, od tega samo letos 100 milijonov evrov. Dan kasneje je Državni zbor RS potrdil sklep o nedopustnosti referenduma. Sprva so v opoziciji na ustavnem sodišču izpodbijali ta sklep, nato pa se je koordinator Levice Mesec zahteval presojo ustavnosti zakona. Vlada, ki stoji na nasprotnem bregu kot Mesec, je Ustavnemu sodišču RS predlagala, da naj zahtevo oceni kot neutemeljeno, predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona pa zavrne.
Zakon predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Odločitev je pozdravil tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, predsednik republike Borut Pahor. Ko je postalo znano, da bo leva opozicija proti Zakonu o zagotavljanju investicij v Slovenski vojski v letih 2021 in 2026 vložila zakonodajni referendumu, je minister Tonin poudaril, da je očitno, da gre za zelo pritlehno politikansko akcijo, s katero želi levica razvnemati ljudi in vnesti več gneva v družbo, predvsem z demagoškimi prikazi, kako za nekaj ni denarja, za drugo pa je.
S kampanjo so zavajali
Spomnimo. Opozicijske stranke so pri nasprotovanju zakona kot argumentacijo navajali predvsem zavajajoče razloge. Stranka SD je v ta namen sprožila kampanjo, del katere je bila risba z napisom “780 milijonov za tanke? Ne, hvala!” Ob napisu je bil seveda narisan tank, čeprav zakon sploh ne predvideva nakupa niti enega tanka. Ministrstvo za obrambo je stranki SD odgovorilo naslednje: “Zakon o investicijah v Slovensko vojsko ne predvideva nakupa tankov, temveč sodobnih kolesnih vozil za transport enot, z visoko stopnjo zaščite, ki bo varovala življenja vojakov.” V resnici se bo namenil en odstotek BDP-ja za najnujnejše investicije in sicer za primerno opremo, dostojno izgradnjo vojašnic, nakup transportnih helikopterjev, transportnega letala ter oklepnih vozil, ki bodo pripomogla večji varnosti in možnosti preživetja slovenskih vojakov na misijah.
Minister Tonin je med drugim kritično poudaril, da se mu zdi žalostno, da v opoziciji na plečih države gradijo politično podporo. Tonin poudarja, da vsaka resna država potrebuje zdravstveni sistem in vojsko, ki zagotavlja varnost. Med drugim je spomnil, da je vojska v lanskem letu namenila 30 milijonov evrov za covid krizo, poleg tega je pomagala pri vzpostavljanju novih kapacitet v UKC Ljubljana. Ta odstotek za primerjavo z zdravstvom pomeni več kot 35 odstotkov zdravstvenega proračuna. V sedanjih razmerah je to več kot pravično razmerje, kdor trdi drugače želi zlonamerno škodovati in prispevati k samoukinitvi vojske, je bil jasen.
Pravnika Igor Kaučič in Matej Avbelj sta za ministrstvo za obrambo izdelala pravno mnenje po katerem je referendum ustavno nedopusten. Zakon namreč izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma. Spremenjena ustavna ureditev predvideva štiri zakonska področja oziroma zakone, o katerih referenduma ni dopustno razpisati in ZZSISV spada pod prvo točko, ki pravi, da o zakonih glede nujnih ukrepov za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, referendum ni dopusten.
Sara Kovač/Nova24TV
