6.8 C
Ljubljana
ponedeljek, 18 novembra, 2024

Je gonja proti zdravnikom povezana tudi z dejstvom, da večina le-teh nasprotuje legalizaciji evtanazije? Poglejte, kakšno “komunikacijsko strategijo” so pripravili na FDV v zvezi s tem

Piše: Gašper Blažič

“Ena izmed pogosto uporabljanih komunikacijskih strategij za doseganje političnih, ideoloških in še kakšnih ciljev je povezana s sistematičnim razgrajevanjem avtoritete in ugleda tistih ustanov, skupin ali posameznikov, ki tem ciljem tako ali drugače nasprotujejo,” je prejšnji teden v Družini zapisal njen področni urednik in novinar Bogomir Štefanič. In v nadaljevanju komentarja opozoril na zelo verjetno ozadje aktualne gonje proti zdravnikom. 

“Že ob zori slovenskih razprav o morebitni uzakonitvi evtanazije so proevtanazijski akterji preigravali scenarije, kako bi javnost načrtno »preparirali«, da bi bila voljna sprejeti prevrednotenje ustavne vrednote nedotakljivosti človeškega življenja. Pri študiju na ljubljanski Fakulteti za družbene vede so denimo kot eno izmed nalog v okviru predmeta politično komuniciranje določili izdelavo komunikacijske strategije za legalizacijo evtanazije. Izhodišče naloge je bilo seveda proevtanazijsko in je izhajalo iz prepričanja, da je pravica do smrti sestavni del življenja, da pa jo veljavna ureditev posamezniku neupravičeno odreka,” je še zapisal in dodal: “Kako torej to spremeniti? Identificirati in medijsko »obdelati« je treba dejavnike, ki ovirajo evtanazijo.” Torej: na primeren način “obdelati” Cerkev in medicinsko stroko.

Če je Cerkev že v samem izhodišču razredni sovražnik in krivec za vse, je pri medicinski stroki to težje. Medicina se namreč tiče vseh nas, ne glede na ideološko in versko pripadnost. Vendarle velja izpostaviti še eno tezo iz prej omenjenega komentarja. Kot pravi avtor, “smo tudi sredi medijske kampanje, ki želi zdravništvu pod krinko zbujanja moralnega ogorčenja zaradi njihovih domnevno astronomskih plač sesuti ugled in ga narediti neverodostojnega tudi v širših družbenih razpravah. »Kolateralna korist« sedanjega načrtnega zbujanja protizdravniškega resentimenta je dejansko speljana v korito proevtanazijskih lobistov, ki tega niti ne skrivajo.”

No, k temu dodajmo, da je iz te gonje izvzeta “svetla izjema”, to je nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, sicer neposredni sodelavec Jaše Jenulla in človek, ki dela za vlado oz. koalicijo.

Da prej omenjena “komunikacijska strategija” dejansko obstaja, dokazuje tudi podpornik evtanazije, bioetik in filozof dr. Friderik Klampfer, ki je lani v intervju za Žurnal povedal nekaj krepkih na račun Komisije za medicinsko etiko (ki sicer nasprotuje evtanaziji): “Težava s to komisijo je, da ni bila ustanovljena zato, da bi se izrekala o širših družbenih temah. Njeno izvorno poslanstvo je zagotavljati, da bodo biomedicinske raziskave etično neoporečne. A je komisija sčasoma svoje pristojnosti razširila na opredeljevanje o družbenih temah, za katere večina njenih članov sploh ni kompetentnih. Vem, da zdravnike ta očitek razjari, a zgolj zato, ker si končal študij medicine, še nisi strokovnjak za medicinsko etiko. Lepo bi bilo, če bi priznali, da o moralnih in pravnih vidikih evtanazije ne vedo dovolj in prisluhnili tistim, ki se s tem poklicno ukvarjajo, torej filozofom, pravnikom, psihologom in s pridržkom še teologom. KME si je verodostojnost v mojih očeh dokončno zapravila z javnim nasprotovanjem spremembi Družinskega zakonika, ki bi istospolnim parom omogočila posvojitev otrok. O tem, katero družinsko okolje je primerno za otrokov razvoj, dvajset zdravnikov, en pravnik, teolog in filozof, pač ne more merodajno soditi. Komisija je potrdila, da se ne zna samoomejevati, da njenemu predsedniku in članom ni jasno, o čem se lahko poznavalsko izrekajo in o čem ne. Zdaj smo priča ponovitvi te zgodbe.” Ob tem dodaja, da v sami paliativni oskrbi ni nič pozitivnega. Že naslov intervjuja je zelo zgovoren, češ zdravniki se o evtanaziji pogovarjajo s figo v žepu.

Zanimivo je tudi, kako mediji in razne civilnodružbene organizacije sedaj s prstom kažejo na zdravnike, češ da s stavko izsiljujejo in zaostrujejo že tako slabe razmere v družbi. Ravno danes je Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) opozoril, da zaradi zdravniške stavke ne deluje ambulanta za voznike na URI Soča, s čimer so invalidi ostali brez možnosti podaljšanja vozniških dovoljenj. NSIOS pristojne poziva, da težavo z nedelujočo ambulanto za voznike na URI Soča nemudoma odpravijo, poroča STA – o konkretnih krivcih niti besede, zato je jasno, da bo gnev zaradi takšnih težav usmerjen predvsem proti zdravnikom.

Očitno je torej, da vlada namerno noče reševati težav zdravstva. In skoraj zagotovo je v ozadju interes, da se s tem javno poniža medicinsko stroko kot združbo pohlepnih dvoživk, kar bi zagotovo olajšalo pot do legalizacije evtanazije tudi v javnem mnenju.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine