Piše: Gal Kovač (Nova24TV)
Po včerajšnji ustavno-politični kriminalki prihajajo na plan prve trezne ocene situacije. Politična oblast si je podredila sodno oblast. Sodna oblast je zapustila vladavino prava in postala samo še podaljšana roka oblasti. Podobno kot pred osamosvojitvijo, ko je prosto po Ljubu Bavconu pravo obstajalo kot vzvod ohranjanja oblasti delavskega razreda. No, trenutna oblast je delavski razred že davno zapustila, danes se gre za sinekure. Ena najpomembnejša izmed njih je ravno RTV, ki si ga je trenutna oblast podredila tako, da je z uvedbo novele o zakona o RTV hkrati pohodila zakonito imenovano vodstvo RTV in jim tako protipravno skrajšala mandate. Da je z zakonom nekaj hudo narobe, še vedno trdi tudi Ustavno sodišče.
Po odločitvi Ustavnega sodišča so se v javnosti pojavili raznovrstni komentarji, od privoščljivih in maščevalno nastrojenih, pa tudi do poskusov razumske racionalizacije nerazumne odločitve sodišča. Eden takšnih poskusov je bil od nekdanjega politika propadle LDS, Pavla Gantarja, ki si je domislil, da bi moralo ustavno sodišče, ker ni sposobno razsoditi o ustavnosti zelo verjetno neustavnega zakona, dopustiti njegovo veljavnost.
“Odločitev US je edino možna: če US ni zmožno odločiti o (ne)ustavnosti zakona, mora dopustiti njegovo veljavnost,” je zapisal na spletu. Na njegov zapis se je odzval Boris Tomašič, voditelj “Kdo vam laže”, ki je razložil, s serijo logičnih trditev, da je tovrstna argumentacija pravzaprav nemogoča. V primeru morebitne neustavnosti zakona, bi moral veljati zakon, ki je področje urejal pred sprejemom potencialno neustavnega zakona.
“Stanje pred novim zakonom zagotovo ni bilo neustavno. Nov zakon je po mnenju 5 ustavnih sodnikov morda neustaven. Če sodniki niso sposobni sprejeti odločitve, je zagotovo bolje, da velja zakon, ki zagotovo ni neustaven. Razlog za odpravo zadržanja bi moral imeti ustavno-pravne argumente. Nezmožnosti sprejeti odločitev to zagotovo ni. V bistvu je to butast argument,” je zapisal Tomašič.
Nato je še nadaljeval, da bi morali nujno izvedeti, kakšni so bili dejanski motivi ustavnih sodnikov Accetta, Kneza in Svetliča, “ki so omogočili to demokraciji škodljivo odločitev.” Spomnimo, Ustavno sodišče je po tem, ko je predsednik programskega sveta RTV dr. Peter Gregorčič podal pobudo za presojo ustavnosti zakona, izvajanje le-tega zadržali. Sledila je serija izredno nenavadnih pripetljajev, kot je denimo obisk evropske komisarke Vere Jourove, sicer velike zaveznice slovenske levice, pa neposredni pozivi predsednika vlade, naj sodišče vendarle odloči v prid njegove sporne novele, nato pa so se začele pojavljati govorice, da naj bi sodišče razveljavilo lasten sklep. O tem se je izrekla serija ustavnih pravnikov.
“Da bi se spremenila odločitev o ustavni odredbi, ni urejeno nikjer, ne v zakonu ne v poslovniku. Če to ni predvideno niti v poslovniku niti v zakonu, potem bi človek rekel, da bi to morebiti omogočala edino le ustaljena ustavnosodna praksa,” je za Dnevnik komentiral dr. Jambrek. Vrhovni sodnik Jan Zobec je pojasnil, da bi bili pobudniki prikrajšani za pravno varstvo, če bi prišlo do odmrznitve zadržanja: “Njihov položaj bi se nepopravljivo poslabšal, mandati bi ex lege v trenutku nepovratno prenehali. Bili bi ob sodno varstvo. To bi bilo nekaj nezaslišanega – da bi Ustavno sodišče za pobudnike, ki nimajo nobenega drugega sodnega varstva kot izključno pobudo, zaprlo vrata Ustavnega sodišča. To bi bil precedens in zadeva bi se končala na ESČP.”
Nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, Boštjan Marija Zupančič, denimo pojasnjuje, da je odprava sklepa o zadržanju novele zakona logično nevzdržna: “Začasne odredbe imajo pri vseh sodiščih enostaven namen, da zamrznejo situacijo za čas, ko se odloča o glavni stvari (tukaj o ustavnosti zakona). Sklep je logično moral biti takrat sprejet, ker je obstajala nevarnost, da bodo nastale ireverzibilne posledice. Sprememba sklepa o začasnem zadržanju bi bila logična in dopustna, če bi nevarnost težko popravljivih posledic medtem prenehala. Če ni prenehala, je nelogično, da se sklep o zadržanju ex abrupto spremeni oz. odpravi …”
Pomenljivo, ustavni pravnik dr. Miro Cerar, kateremu je predsednik Ustavnega sodišča pomagal pisati program stranke, je že pred včerajšnjo odločitvijo napovedal neprepričljivo pojasnilo Ustavnega sodišča za svojo odločitev: “Jaz se bojim, da prav prepričljive utemeljitve ne moremo pričakovati, kajti očitno je glavni razlog za to situacijo neka notranja nezmožnost, blokada oz. pat pozicija, kar zagotovo ne more biti prepričljiv razlog za takšno spremembo stališča, kot se zdaj napoveduje kot možnost.” Z izjavo nekdanjega predsednika vlade pa pripotujemo do same argumentacije, ki jo je včeraj ponudilo Ustavno sodišče.
Samorazpustitev Ustavnega sodišča?
Ustavno sodišče je v svoji argumentaciji najprej povzelo dogajanje v preteklih dneh, nato pa podalo razlago, zakaj se je vendarle odločilo za odpravo sklepa o zadržanju. Razlog? US se o tem ne more vsebinsko odločiti, niti ni verjetno, da bo lahko odločilo, v kolikor bi prišlo do zamenjave sestave ustavnega sodišča, ker pa se mu zdi nujno, da čim prej odloči, je dopustilo izvajanje verjetno ustavno sporne novele zakona. Pojasnilo je komentiral raziskovalni novinar Bojan Požar, ki je zapisal: “Sicer, neverjetno, ampak res, to so si upali v sklepu zapisati: da v tej sestavi UstavnoSodisce ni sposobno vsebinsko odločiti o tej zadevi. Ne moreš verjeti, saj to de facto pomeni samorazpustitev US.”
Argument Ustavnega sodišča, da je potrebno sprejeti hitro odločitev, kar dejansko razkriva, da je ta sprejela naravnost absurden argument oblasti in njenih aktivističnih podaljškov o “nevzdržnosti stanja na RTV”, je komentiral tudi Zupančič, ki je zapisal: “Toda sodišča so zato, da odločajo, ne obstaja rimskopravni non liquet. Sodišča morajo tako ali drugače odločiti in je zato normalno, da sodni mlini meljejo počasi.” Nato je nadaljeval, da se sodniki ne morejo izgovarjati v smislu: “Oh, o tem nismo zmožni in sposobni odločiti …”
Policijska preiskava?
Posebna pa je zgodba, morda celo z nezakonitimi podtoni, kako je sploh prišla do tega, da je bil izglasovan sklep o razveljavitvi sklepa o zadržanju. Odgovorni urednik Siola je na svojem profilu zapisal informacije, ki so mu jih posredovali viri. “Sodniki Jaklič, Šorli in Svetlič naj bi pred glasovanjem skupaj vstali in že zapustili dvorano. A očitno je bilo dogovorjeno, da Svetlič samo zaigra odhod. Ko so se razšli, naj bi se namreč vrnil in zagotovil sklepčnost. Slišati je, da naj bi bil sodnik Svetlič pred tem tarča izsiljevanja. Kot šibki člen naj bi ga izbrali zaradi njegove preteklosti.” Mayer nato prida članek Odlazkovega Reporterja, kjer so opisana nekatera Svetličeva pretekla stališča. Sklep je ustavno sodišče nato nemudoma odposlalo, še preden bi imela sodnika Jaklič in Šorli priložnost sanirati “vnaprej pripravljeni scenarij”.
Mayer zato pravi, da če držijo navedbe dveh nepovezanih virov, od katerih je prejel informacije, bi izsiljevanje Jakliča morala preučiti policija.
