Piše: Nina Žoher (Nova24TV)
Že lep čas imamo pred očmi sago četverčka KUL, kjer se spreminja tako imenovanega rešitelja, cilj pa ostaja enak in to je zrušitev vlade za vsako ceno. Pri tem ovire ne predstavlja niti epidemija. Ta pride celo na nek način prav, da se lahko s pomočjo osrednjih medijev ustvarja negativna slika vlade, ki se je prisiljena soočati z eno največjih kriz od osamosvojitve dalje. Zanimivo pa je, da očitno ta medijska obsesija okrog KUL-a in njegova promocija le nima takšnega vpliva na ljudi, namreč rezultat javnomnenjske ankete, ki jo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, v obdobju med 25. in 28. januarjem razkriva, da je najprimernejši kandidat za predsednika vlade Janez Janša.
Na vprašanje “Kdo od naštetih bi bil po vašem mnenju najprimernejši za predsednika vlade oz. vodenje države?” je največji del (26,4 odstotka) vprašanih odgovoril, da je to predsednik vlade Janez Janša. Na drugem mestu sledi Tanja Fajon z 10,1 odstotka glasov in na tretjem nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec z 7,5 odstotka glasov.
Nekdanja premierka Alenka Bratušek je z 3,4 odstotka glasov zasedla četrto mesto, sledijo pa Luka Mesec z 3 odstotki glasov, Zmago Jelinčič z 2,6 odstotka glasov in Karel Erjavec z 2, 2 odstotka glasov. Kot lahko vidimo oseba, ki napoveduje vložitev konstruktivne nezaupnice najprej do božiča, nato do do novega leta, nato jo celo vloži in si spet premisli, ker začuda ugotovi, da smo sredi epidemije, pa potem spet napove, da bo prišlo do vložitve, niti pri ljudeh ne uživa zaupanja. Še bolj žalostno pa je, da večjega zaupanja ne uživa, čeprav se ga vseskozi propagira kot domnevnega rešitelja Slovenije. Neopredeljenih je 41,3 odstotka anketirancev, kar bi lahko bil odraz tega, da so ljudje siti nenehnih političnih bojev, ki se odvijajo navkljub epidemiji.
Le Janši se je povečala podpora, Erjavcu močno padla
Če kronološko primerjamo rezultate lahko vidimo, da Janša v primerjavi z oktobrom uživa večjo podporo na mestu predsednika vlade. Oktobra je namreč užival 21 odstotno podporo, decembra 22,7 odstotno podporo, sedaj pa kar 26,4 odstotno podporo. Vsem ostalim se je podpora zmanjšala. Oktobra je namreč Tanja Fajon prejela 13,4 odstotka glasov, decembra pa 10,6 odstotka glasov. Marjan Šarec je oktobra prejel 15,9 odstotka glasov, decembra pa 10,2 odstotka glasov. Če se osredotočimo še na Erjavca lahko vidimo, da ta uživa precej manjšo podporo, kot jo je decembra. Tedaj so mu vprašani namenili 6,2 odstotka glasov, sedaj pa jih ta uživa le 2,2 odstotka.
Če si pogledamo križanje med demografsko in vsebinsko spremenljivko lahko vidimo, da Janša uživa večjo podporo moških, najbolj naklonjena mu je starostna skupina 55 let in več. Tudi Erjavca podpira večji delež moških, kot žensk. Sodeč po starostni skupini so Erjavcu enakovredno naklonjeni tisti v starostni skupini 55 let in več in tisti v starostni skupini 35-54 let.
Kako je mogoče, da Erjavec uživa tako nizko podporo, kljub njegovi konstantni promociji, smo povprašali političnega analitika Miloša Čiriča. Čirič pravi, da je očitno, da na Erjavca ljudje ne gledajo kot na potencialnega mandatarja. “Lahko ga politika rine v ospredje, ampak dejstvo je, da ga ljudje kot takega ne vidijo.” Ta rezultat je namreč po njegovih besedah natančen odraz, kako ljudje ocenjujejo sposobnosti oziroma potencial posameznika. “Anketa pokaže, kako ljudje človeka vidijo v tej vlogi.”
Ta rezultat, ki ni v prid Erjavcu, ampak premierju Janši, je mogoče povezati z rezultatom naslednjega vprašanja v anketi: “Ali podpirate prizadevanja opozicije za zamenjavo sedanje vlade?”. Največ (48,8 odstotka) anketirancev namreč ne podpira prizadevanja opozicije za zamenjavo vlade, prizadevanja na drugi strani podpira 43,7 odstotka ljudi. 7,5 odstotka je takih, ki so neodločeni.
Križanje med demografsko in vsebinsko spremenljivko razkriva, da med tistimi, ki podpirajo prizadevanja opozicije za zamenjavo vlade, prevladujejo ženske, tisti v starostni skupini 18-34 let in tisti z višjo, visoko ali višjo izobrazbo. Sledijo tisti s srednjo in poklicno šolo.
Večina ne podpira protestov proti vladi, razkriva anketa. 64 odstotkov vprašanih je namreč na vprašanje: “Ali podpirate proteste proti vladi?” odgovorilo z ne. Proteste, ki so v skladu z epidemiološkimi razmerami prepovedani, tako podpira le še 32,6 odstotka vprašanih. 3,4 odstotka je takih, ki se glede protivladnih protestov niso opredelili.
Če podporo protestom primerjamo kronološko, lahko opazimo, da se podpora protestom zmanjšuje. Če jih je decembra podpiralo 43,2 odstotka ljudi, je ta podpora sedaj padla na 32,6 odstotka. Kot lahko vidimo, je padec precejšen.
Sklenemo lahko, da je ljudstvo proti menjavi vlade, proti protivladnim protestom, saj večina meni, da je Janša primeren za predsednika vlade. Glede na to, da anketa komaj zaznava Erjavca, je naravnost smešno, da ga KUL promovira kot bodočega premierja.
Metodološki vzorec
V raziskavo je bilo zajetih 732 anketirancev, od tega 50,4 odstotka žensk. Povprečna starost je znašala 52,0 let, standardni odklon pa 15,8 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (43,8 odstotka), nekoliko manj je bila zastopana srednja starostna skupina (36,6 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (19,6 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,4 odstotka), sledili so tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,6 odstotka), 23,2 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 14,8 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (51,9 odstotka), sledi mesto (30,7 odstotka) in manjši kraj (17,4 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,3 odstotka), sledita Podravska (15,5 odstotka) in Savinjska (13,3 odstotka) regija
