23.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 15 julija, 2024

Janša v oddaji Arena: Obisk v Kijevu je bila moja ideja, logistiko so izvedli Poljaki

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)

“Evropski mediji so iz tega naredili strateško, prvorazredno novico. Imel sem tudi po 200 klicev novinarjev, urednikov, celo lastnikov največjih svetovnih medijev … Vsi so razumeli, da je to dejanje, ki bo vplivalo na prihodnjo podporo Ukrajini … Takrat se je pokazalo, da sta evropska in svetovna javnost intimno na strani Ukrajine, na strani žrtve oziroma tistega, ki je napaden. In ta pritisk javnosti je vplival na ključne ljudi v evropski politiki, da so nekateri hitro, drugi pa bolj počasi spremenili stališča do Ukrajine. To se je najintenzivneje dogajalo po 15. marcu, ko so potekali razni sestanki, tudi z udeležbo Joeja Bidna na vrhu Nata v Evropi,” je glede lanskoletnega obiska štirih v Kijevu dejal Janša. 

V tokratni oddaji Arena na RTVS z naslovom Kdo bo ustavil Putina? je TV voditelj Igor Pirkovič gostil prvaka opozicije Janeza Janšo, diplomata in pravnika Ernesta Petriča ter predavatelja na FDV Bogomila Ferfilo“Mineva leto dni od obiska slovenskega, poljskega in češkega predsednika vlade v Kijevu, štiri dni po nesprejemu resolucije v DZ, da je Rusija teroristična država, in tri dni po nalogu Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, dva dni po njegovem obisku okupiranih delov Ukrajine in na dan, ko v Moskvi poteka rusko-kitajski vrh,” je uvodoma dejal Pirkovič. Zatem je bil predvajan uvodni posnetek začetka in nadaljnjega poteka vojne v Ukrajini in slovenski, evropski, svetovni odnos do tamkajšnjega dogajanja. Udeležbo v oddaji so sicer opravičili Milan Kučan, prvopodpisnik pisma z naslovom Zaustavite vojno v Ukrajini, zunanja ministrica Tanja Fajon, poslanec Svobode Miroslav GregoričBoštjan Lesjak, odpravnik poslov Republike Slovenije v Ukrajini, ki je kmalu po začetku vojne odšel v Kijev (MZZ in Ministrstvo za obrambo mu nista dopustili snemanja v oddaji, čeprav je v snemanje privolil).

Najprej se je Pirkovič obrnil na Janšo rekoč, naj prisotnim v studiu in gledalcem zaupa, kako je bilo lani z obiskom treh predsednikov vlad. Ob tem je TV voditelj spomnil na vprašanja, ki so se takrat pojavljala v javnosti: Ali je tedanji predsednik vlade sploh bil v Kijevu (ali na Poljskem) in kdo je vedel za obisk oziroma zakaj v ravno takšni zasedbi? Janša: “Menim, da je dogajanje v Ukrajini v zadnjem letu dramatično in da bo vplivalo na prihodnost, povsem konkretno na to, kako bomo v prihodnosti živeli. Menim, da slovenska javnost temu posveča premalo pozornosti. V zadnjem letu sem za CNN ali BBC večkrat komentiral dogajanje v Ukrajini kot za vse slovenske televizije skupaj. Mislim, da se svet bolj zaveda, kaj se tam dejansko dogaja, ni pa bilo tako pred enim letom. Velike zasluge, da se je tisti obisk politike v Kijevu zgodil, ima tudi vaša hiša oziroma predhodnica g. Valentina Areha, ki je trenutno v Ukrajini – Karmen Švegelj, ki se je tja odpravila kot prva slovenska novinarka.”

Oddaja Arena. (Foto: posnetek zaslona)

Kot je še dejal prvak opozicije, je v začetku marca lani evropske kolege v Versaillesu nagovarjal, da gredo v Kijev, a je večina odvrnila, da je to nemogoče, da tja ni mogoče priti, ker je Kijev oblegan, da je vojna itd. V tistem trenutku pa je Janša kontaktiral Šveglovo, ki je dejala, ne le, da ni prišla v Kijev (kot mati majhnih otrok), ampak da je z vlakom ponoči potovala tudi iz Kijeva v Odeso in da je bilo mogoče priti navkljub posameznim zastojem, vlak pa je bil poln. Janša je vest prenesel svojim kolegom (vse svetovne novinarske hiše so tam imele svoje predstavnike). “Je tveganje, ampak moraš vedeti, zakaj tvegaš. Na začetku nas je bilo več zainteresiranih, potem pa se je seznam nekoliko skrčil. Naposled smo šli tisti, ki smo verjeli, da se bo Ukrajina ubranila, in da Kijev ne bo padel, ostali so bili bolj ali manj skeptični.” Emmanuel Macron bi še lažje odpotoval v Kijev kot dotični štirje državniki, ker bi mu to omogočila francoska logistika. V tem primeru je šlo za Janševo idejo in poljsko logistiko. V nadaljevanju pa je Ferfila spomnil, da je Evropa močno stopila skupaj, ključno vlogo pa so ob tem odigrale prav ZDA.

 

Janša o obisku v Kijevu: “Vsi so razumeli, da je to dejanje, ki bo vplivalo na prihodnjo podporo Ukrajini …” 
Izpostavil je, da naj ZDA v Ukrajino vložile med 100 in 150 milijard dolarjev, Evropa pa verjetno dvakrat do trikrat manj. “Po letu dni vojne še vedno lahko rečemo, da je izid še vedno zelo negotov, da se je ruska finančna kondicija zmanjšala zaradi precej enotnih sankcij Zahoda, da pa se je po drugi strani ruska obrambna industrija zelo uspešno vključila v vojne napore. Zadnje leto proizvaja po 200 najmodernejših tankov. Morda bi celo lahko rekli, da je ukrajinska stran bolj izčrpana kot ruska,” je dejal Ferfila, ki je prepričan, da brez nadaljnje pomoči Zahoda Ukrajina ne bo zdržala. Pirkovič pa je spomnil, da je evropski vzhod doslej Ukrajino bolje razumel kot zahod. Petrič: “Ta del je že v času pred padcem Berlinskega zidu ves čas živel pod pretnjo Sovjetske zveze, države na območju pa so se počutile ogrožene.” Spomnil je na intervencije na Madžarskem, Češkoslovaškem, v DDR, na Poljskem itd. Po Petričevem prepričanju Petriča je ta del Evrope bolje razumel, da Rusija “zelo grize”. Zato ta del Evrope mnogo bolj čuti potrebo po članstvu v Natu.

Diplomat in pravnik Ernest Petrič (Foto: posnetek zaslona)

Prepričan pa je, da se vojna tiče celotne Evrope. Če Ukrajina pade kot žrtev agresije, potem je to zanj najhujša posledica, ki si jo lahko zamišlja. “Šli bomo v nek mednarodni red, kjer bo agresija velike države na majhno sprejemljiva!” Pirkovič pa je zatem spomnil, da pred letom dni v Sloveniji ni bilo pretiranega razumevanja za Janšev obisk v Kijevu. Spomnil je na kritiko Tanje Fajon. Janša: “Jaz teh kritik iz Berlina nisem slišal razen od gospe Fajonove. In tisti, ki so imeli v EU politiki tedaj drugačno stališče, so bili tiho, kajti evropska javnost je ta obisk pozdravila. Evropski mediji so iz tega naredili strateško, prvorazredno novico. Imel sem tudi po 200 klicev novinarjev, urednikov, celo lastnikov največjih svetovnih medijev … Vsi so razumeli, da je to dejanje, ki bo vplivalo na prihodnjo podporo Ukrajini … Takrat se je pokazalo, da sta evropska in svetovna javnost intimno na strani Ukrajine, na strani žrtve oziroma tistega, ki je napaden. Pri povprečnem gledalcu v Evropi ni bilo nobenih kalkulacij, kaj to pomeni itd.”

Petrič: Če bi sedaj pristali na mir s Putinom, bi bilo tako, kot bi sredi vojne pristali na mir s Hitlerjem
“In ta pritisk javnosti je vplival na ključne ljudi v evropski politiki, da so nekateri hitro, drugi pa počasneje spremenili stališča do Ukrajine. To se je najintenzivneje dogajalo po 15. marcu, ko so potekali razni sestanki, tudi z udeležbo Joeja Bidna na vrhu Nata v Evropi.” Ko so štirje državniki prispeli v Ukrajino, so Ukrajinci priznali, da so osamljeni, sedaj pa je obiskov toliko, da že predstavljajo določen izziv. Spomnil je tudi na primerjavo z letom 1991, ko je Slovenijo v veliki meri rešila prav novinarska srenja, ko nas je napadla jugoslovanska armada. Fotografije, ki so prikazovale brutalno silo agresorske vojske, so vplivale na zahodne vlade, da so začele spreminjati stališča, saj so še nekaj dni in tednov pred tem govorili, da Slovenije nikdar ne bodo priznali. Ko so zahodne vlade izvedele za slovensko obrambo, so spreminjale stališča, zelo podobno je bilo v primeru Ukrajine. Med oddajo pa se je iz Ukrajine prek videopovezave oglasil tudi dopisnik RTVS Valentin Areh. Odgovarjal je na vprašanje TV voditelja, ali verjame v zmago Ukrajine in vojaški poraz Rusije …

Predavatelj na FDV Bogomil Ferfila (Foto: posnetek zaslona)

Areh meni, da je razplet vojne nemogoče napovedati, je pa zahodno orožje izjemno vplivalo na potek dogodkov na bojiščih. Petrič pa je prepričan, da trenutno še ni čas za diplomacijo (dokler poteka ruska agresija). Tisti, ki to zagovarjajo, se morajo vprašati, kakšen mir bi nastal. “To bi bil čuden mir, če bi blagoslovil rezultate, ki jih je agresor dosegel z agresijo,” je še prepričan diplomat. Vprašati se je treba, kakšna bi bila Evropa sredi 2. svetovne vojne, če bi se odločila za mirovna pogajanja z Adolfom Hitlerjem. Janša pa se je v nadaljevanju dotaknil tudi pomena ukrajinskega boja za varnost celotne Evrope. Mnogi so namreč prepričani, da se Putin v Ukrajini ne bi zaustavil. Janša meni, da je za Ukrajince povsem vseeno, če kdo za njihovim hrbtom (recimo Američani) bije še kakšno proxy vojno, saj Rusi poleg vojakov vsakodnevno ubijajo tudi civiliste, izvajajo zločine. “Ukrajina je ustavila Rusijo, zmlela je v prah sago o ruskem vojaškem stroju, ki bo poteptal Evropo. Tega vojaškega stroja ni bilo, bi pa lahko nastal, če bi Ukrajina padla. Ukrajina ni le največja evropska država, ampak tudi žitnica sveta, ki ima naravna bogastva, ki presegajo veliko tega, kar ima ostala Evropa nima.”

 

Janša vidi hrvaški scenarij: osvoboditev dela države, čez nekaj let pa preostalo, brez napada na Rusijo
“In če bi Ukrajina kapitulirala, bi bil naslednji manjši korak Moldavija, morda Gruzija, čez deset let pa bi Rusi verjetno nadaljevali … Sedaj pa ne bodo šli naprej …” Janša kot najbolj verjeten vidi hrvaški scenarij, ko je Hrvaška najprej osvobodila središče države, po letih pa še ostalo, pa Srbija ob tem ni bila napadena. Tudi Ukrajina ne bo napadla Rusije. Šele v primeru, da bi se spopad prelil na rusko ozemlje, potem bi obstajala nevarnost svetovne tragedije. Zdaj ko Ukrajinci branijo svoje ozemlje, svoja življenja in svoje domove (do meja suverene Ukrajine) – vse do takrat ni nevarnosti za jedrski spopad. Ferfila pa je prepričan, da bi bilo bolj potrebno prisluhniti mirovnim pobudam, ki ne prihajajo nujno z Zahoda (denimo s Kitajske). Proti koncu oddaje je bil predvajan še posnetek, na katerem Kučan izrazi prepričanje, da je krivda za vojno v Ukrajini “deljena”. Janša je ob tem spomnil na pravo, rekoč da gre za omalovaževanje agresije, kar predstavlja kaznivo dejanje. Ne gre namreč za to, da bi se sprli dve strani. “Ena država je napadla sosednjo državo, ker si je zaželela njenih naravnih virov, pa še nekaj ideologije je bilo vmes. To je prastari motiv za vojno. Takšne izjave zvenijo kot dejansko citiranje priročnika, ki so ga iz Moskve pošiljali svojim podpornikom tiste zadnje dni, preden so se odločili za agresijo.” 

TV voditelj Pirkovič in diplomat Petrič (Foto: posnetek zaslona)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine