Piše: Vida Kocjan
Primarij Janez Remškar je zdravnik, nekdanji poslanec in predsednik Zbora za republiko ter nekdanji generalni direktor Onkološkega inštituta. Pogovarjali smo se o delovanju in vlogi Zbora za republiko, evtanaziji in o alarmantnem stanju v zdravstvu.
Gospod Remškar, konec lanskega leta ste postali predsednik Zbora za republiko. Kaj je vaša prednostna naloga, kaj ste si zadali za cilj in kako ga nameravate doseči?
Ugledni posamezniki iz časa osamosvajanja so 23. junija 2004 dali pobudo in ustanovili Zbor za Republiko (ZzR). Dosedanji predsedniki so bili: dr. P . Jambrek 2004−2008, dr. G. Virant 2008−2011, dr. L. Šturm 2011−2016 in F. Cukjati 2016−2024. Leta 2004 so člani ugotavljali, da je uresničen le del slovenskega nacionalnega programa, ki je bil predstavljen s 57. številko Nove revije (februar 1987) ter s Pisateljsko ustavo (april 1988) in je bil nato udejanjen s plebiscitom za slovensko državo (december 1990), novo Ustavo RS (december 1991), referendumom o evropski ter evro-atlantski integraciji Slovenije (marec 2003) in nastopom članstva v EU (maj 2004). Bili so mnenja, da je bil navedeni program uresničen samo glede na njegove institucionalne okvire, glede na dejanska razmerja le delno. Danes se kaže, kako prefinjeno si je večina naslednikov komunistov prisvojila premoženje, ki je podlaga za obvladovanje politike in medijev. Z vlado Roberta Goloba levica vse bolj odkrito in agresivno kaže svoje namere in nas pelje nazaj v zgodovino. Omejuje svobodo izražanja, omejuje ekonomsko svobodo, ohranja sodstvo, ki ni doživelo tranzicije, je nesposobna izvesti spremembe v zdravstvu. Glavna naloga ZzR je in bo tako kot leta 2004 skušati povezati politike desne sredine.
V časniku Delo so za osebnost leta 2024 izbrali zdravnika prof. dr. Sama Zvera, dr. med., ki glede na znano do svojega položaja ni prišel po politični, pač pa strokovni poti. Prof. Zver je širši javnosti postal znan tudi v času epidemije covida-19, ko je zagovarjal vse sprejete ukrepe takratne vlade proti širjenju virusa. Kako ocenjujete delo in lik prof. dr. Sama Zvera?
Prof. dr. Samo Zver, dr. med., je izjemen strokovnjak, zdravnik, zanesenjak. Prof. Zver je izjemen človek, kar so spoznali bralci Dela. Nedavno je povedal, da dela tudi pri zasebniku, pri katerem dela za paciente iz tujine, ki si želijo njegovega mnenja. Oblast je opozoril, da se v zdravstvu problemov ne rešuje na način črno-belo. Nasprotoval je evtanaziji. V svoji predstavitvi v časniku Delo 2024 je dejal, da kot gimnazijec ni bil odličnjak, vendar je bil po opravljenem sprejemnem izpitu sprejet na Medicinsko fakulteto. S tem je dal vedeti, da so izpiti, kot so bili nekoč, z vključenimi psihološkimi testi, potrebni za opravljanje humanega poklica zdravnika. V predstavitvi v Sobotni, prilogi Dela so omenili tudi, da je bil v času covida pripravljen pred svojim oddelkom izkopati strelski jarek. Zakaj? Očitno se mu je zdelo, da mora to omeniti ob tedanjem nasprotovanju dela politike ukrepom vlade zaradi resnosti tedanjega stanja (brez znanja o tem, kako preprečiti hitro širjenje bolezni brez zdravil, cepiv) v domovih za starejše, ki so bili polni nepokretnih, kritično bolnih. Veliko o prof. Zveru pove to, da je bil z vsemi sredstvi pripravljen na boj proti vdoru virusa na oddelek ob tedanjem zavračanju ukrepov!
Dr. Samo Zver je tudi odločno proti evtanaziji, česar pa večinski mediji, naklonjeni tranzicijski levici, ne poudarjajo. Gre za dvoličnost medijev?
Mislim, da bi morali mediji, če bi bili pošteni do ljudi, ob poklonu delu prof. Zvera v zadnjem letu omeniti tudi njegovo stališče, da je nasprotuje evtanaziji. 6. junija 2024 je bil v Domovini objavljen zapis »Ljudem je treba omogočiti dostojno slovo. To pa ni evtanazija«, danes na družbenih omrežjih odmeva izjava prof. dr. Sama Zvera, predstojnika kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana: »Dostojno slovo pomeni, da narediš bilanco pod svojim življenjem in umreš kot človek. Za moj okus je umreti ob pomoči, ki pa ni aktivna, ampak pasivna, privilegij,« še doda. V Družini, 20. oktobra 2023, je pod naslovom »Neskončna lahkotnost odločanja o usodi drugega« med drugim podčrtal, »da bi kazalo, preden se začnemo pogovarjati o evtanaziji, dvigniti raven paliativne medicine težko si predstavljam, kako bi se sploh lotevali evtanazijskih dilem in med seboj reševali in usklajevali različna mnenja«. »Že samo besedna zveza neozdravljivo bolan: dnevno prihajajo nova učinkovita zdravila za mnoga bolezenska stanja; danes neozdravljivo bolan, jutri učinkovito zdravljen, zazdravljen, bo verjetno kmalu realnost. Umreti doma v svoji postelji bi moral postati cilj večine bolnikov in starostnikov, privilegij. In smrt ni nekaj, kar ni del nas. Nasprotno: njen čas se začne z našim rojstvom. Umreti v bolnišnici, v domu za ostarele, med tujimi ljudmi in v tujem okolju ne more biti lepo. Sam si tega ne želim,« sklene profesor Zver. Kot rečeno, ob njegovi promociji kot osebnosti Dela za leto 2024 tem njegovim mnenjem ni bila v medijih posvečena niti beseda. To veliko pove o njihovih manipulacijah.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
