V petek zvečer je v Brežicah potekala obeležitev dneva suverenosti in spomina na dan izgona zadnjih vojakov agresorske jugoslovanske armade iz Slovenije. Gosta pogovornega večera sta bila predsednik SDS Janez Janša in Marjan Balant, vodja odseka za obrambo občine Grosuplje leta 1991.
Organizator dogodka je bilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). VSO združuje ljudi, ki so aktivno sodelovali pri osamosvojitvi slovenskega naroda ter posameznike, ki jim vrednote in ideali slovenske osamosvojitve predstavljajo navdih za današnje in prihodnje delovanje. Moderator dogodka je bil predsednik občinskega odbora VSO Brežice Robert Zakšek.
Zbrane je pozdravil župan občine Brežice Ivan Molan. Generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič je v uvodu dogodka dejal, da občini Brežice čestita ob občinskem prazniku, ki sovpada z 28. obletnico izgona zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Povedal je, da se Slovenci vse premalo zavedamo veličine prelomnega trenutka v zgodovini slovenskega osamosvajanja, slovenske osamosvojitve, vojne za Slovenijo in nenazadnje tudi žrtev, ki so padle. »Tisti, ki jim Slovenija ni bila intimna opcija, so bogato doprinesli k temu, da proces osamosvajanja nima tiste prave teže v zavesti Slovencev, kot bi jo moral imeti v vseh demokratičnih družbah,« je poudaril dr. Predalič. Nadaljeval je, da je vojna za Slovenijo trajala bistveno dlje kot zgolj deset dni. »Jugoslovanska komunistična armija ni odšla prostovoljno, ta vojska je bila poražena. Zavedati se moramo veličine slovenske osamosvojitve, njenega pomena, spominjati se moramo tistih, ki so se žrtvovali za to, da imamo danes svojo državo. Ni idealna, ampak je pa naša,« je poudaril generalni sekretar VSO-ja.
Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da se natančno spomni dneva pred osemindvajsetimi leti, iz tovornjakov pripadnikov JLA so leteli listki, na katerih je pisalo »Vratit ćemo se«. Poudaril je, da so se zavedali, da se njihova vojska ne bo nikoli več vrnila, saj je njihov umik potekal zelo klavrno, kar so včerajšnji udeleženci lahko videli tudi iz uvodnega predvajanega posnetka. »Vojašnice so zapustili v zelo slabem stanju kljub dogovoru, da se jih ne uničuje. Praktično je bilo vse uničeno, ponekod so potrgali tudi električno napeljavo. Ni bilo videti, da se umika neka organizirana, civilizirana vojaška organizacija,« je dodal Janša. Povedal je, da se v javnosti napačno interpretira, da je bil umik jugoslovanske armade posledica Brionske deklaracije in pogajanja na Brionih, kar ne drži. »Bila je pomembna s tega vidika, da je tam Slovenija prvič nastopala kot samostojen subjekt, torej, da smo si pridobili status pogajalca. Izplen teh pogajanj pa je bil slab,« je dodal predsednik SDS. Sklep o umiku jugoslovanske armade je bil sprejet 11 dni po Brionski deklaraciji.
Janša je pojasnil, da se danes lahko natančno govori o teh dogodkih zato, ker je na voljo veliko dokumentov, tudi v Srbiji je izšla knjiga o vojni v Sloveniji. »Odločitev, da se iz Slovenije umaknejo je v srbskih krogih padla že prve dni julija, torej, ko je bilo jasno, da je ta akcija propadla,« je nadaljeval Janša. Povedal je, da so vso krivdo za poraz dali na stran generalštaba in jugoslovanske vojske. Predsednik SDS je dejal, da je zmotno, kar je pisalo v učbenikih jugoslovanskih vojaških akademij, da je njihov temeljni smoter in cilj oboroženega boja fizično uničenje žive sile. »Naš cilj je bil obraten, torej, da je žrtev čim manj.« Kot anekdoto je povedal, da so imeli po spopadih zajetih nekaj tisoč vojakov. Naredili so seznam ujetnikov po občinah takratne Jugoslavije, predvsem Srbije. Srbi so vedeli zelo malo, kaj se v Sloveniji sploh dogaja. Sezname so poslali po faksu Rdečemu križu v Srbijo. Takratni član predsedstva Borislav Jović je, ko je bil sprejet sklep, da se jugoslovanska armada umakne, na to burno reagiral in takrat je dozorelo spoznanje, da se je v Sloveniji treba dokončno umaknit.
Po besedah Janše je bila civilna obramba v času po osamosvojitvi zapostavljena v smislu pozornosti in zanimanja. »Slovenija ni imela letalstva in oklepnih enot, imela pa je enotnost naroda in civilno obrambo,« je dodal predsednik SDS. Po njegovem mnenju ni prav, da praznujemo dan suverenosti pa ni nobene državne proslave. Žalostno je tudi dejstvo, da se težišča nacionalnega kolektivnega spomina osamosvajanja in tega, da smo dobili svojo državo in da smo postali gospodar na svoji zemlji, zdijo manj pomembna. »Škoda, da se vrednote slovenske osamosvojitve dajejo v ozadje,« je dejal Janša. Za konec je dodal, da če želimo biti trdni v prihodnje, je pomembno, da poudarimo tisto, kar nas združuje.
Marjan Balant je povedal, da se o civilni obrambi in osamosvojitvenih naporih zelo malo govori. »Vsak, ki je deloval v delovni organizaciji, ki je bil član civilne zaščite, vsi gasilci, so bili pomembni členi v civilni obrambi,« je dodal Balant. Z veliko energijo, volje in pripravljenosti je civilna obramba stopila skupaj in imeli so neizmerno željo po osamosvojitvi, ki je bila ključna, da so uspeli. »Civilna obramba, njen sistem je bil velik in eden od pomembnih sadov podpore TO in takratni policiji pri dosegu rezultata, katerega uspeh praznujemo na današnji dan,« je dejal takratni vodja odseka občine Grosuplje. Pojasnil je, da je civilna obramba v tistem času s svojimi ukrepi pomagala oboroženemu delu pri izvajanju blokad vojaških objektov. »Vloga civilne obrambe v tistem obdobju je bila izrednega pomena,« je nadaljeval Balant.
Povedal je, da je bil izdelan je natančen načrt mobilizacije enot TO, ki se je izvajal tako, da so bile za vse enote TO Republike Slovenije izdelani mobilizacijski pozivi in razdeljeni po smereh, bile so mobilizacijske komisije po vseh krajevnih skupnosti. »Tukaj moram poudariti, da je bil ta sistem utečen in razdelan, pregledan vsaj 2-krat, 3-krat letno,« je Balant poudaril. Zaključil je z mislijo, da nam vrednot slovenske osamosvojitve ne more nihče vzet. »Res pa je, da dajemo premalo poudarka na prenos vrednot na mlajše generacije, da bi jih znali bolj ceniti. Želim pa si, da bi bili ponosni,« je odločno poudaril.
Po končanem pogovornem omizju je sledilo druženje v avli Mladinskega centra Brežice.
