»Dob pred 4 leti. Hoteli so nas uničiti, a smo stali in obstali.@odbor2014 – In včerajšnji sprejem novih članov @strankaSDS – Več kot 1000 v nekaj tednih. Morali smo v park, dvorana je bila premajhna za vse,« je ob četrti obletnici Odbora 2014 tvitnil prvak stranke SDS Janez Janša.
Na današnji dan, pred štirimi leti, je Slovenija, pa tudi Evropa, dobila političnega zapornika – Janeza Janšo. V ta namen se je ustanovil zdaj že legendarni Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbor 2014, ki je zahteval:
1. sprejem takojšnje odločitve Vrhovnega sodišča o prekinitvi zaporne kazni za Janeza Janšo;
2. odprava neustavne, nezakonite in nepravične sodbe v zadevi Patria;
3. dejanska vzpostavitev vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitev demokratične države.
Prvi dve točki Odbora 2014 sta bili doseženi, zahteve v tretji pa, žal, še niso popolnoma uresničene.
V dobrih treh letih so se pred Vrhovnim sodiščem RS »mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo«, vrstili protesti, kjer je na stotine govorcev s svojimi videnji in ugotovitvami opozarjalo na ‘rabote’ globoke države. Slednja še danes zlorablja pravosodje za varovanje ‘svetega grala’ postkomunistične hobotnice.
Zato boj za vzpostavitev vladavine prava še vedno traja. Kot primer razvpite globoke države je trenutno zadeva Novič, katero pri Demokraciji spremljamo od vsega začetka.
Na današnji dan pred štirimi leti se je torej zgodila “krivica, ki je odmevala do neba”, je zapisal takratni urednik Demokracije Metod Berlec in nadaljeval svoj uvodnik:
” ‘Jaz bi sprejela tvoj odhod v zapor, če bi bila to kazen za dejanje, ki si ga storil. In priložnost za obžalovanje. Vem, da bi tudi ti kazen takrat brez besed ponižno sprejel. Nikoli pa ne bom sprejela te sramotne, primitivne, žaljive, predvsem pa krivične obsodbe.« /…/ »Lahko te fizično ločijo od nas, ne morejo pa zapreti naše ljubezni in ne morejo ubiti resnice. Ko sem danes uspavala najina sinova, preden sva odšla sem, sem razmišljala, kdaj boš to spet storil ti. Janez, zelo kmalu, pravi srce. Radi te imamo, Jakob, Črtomir, Nika, Žan in Urška. Hvala vsem, ki nam stojite ob strani.’
(Žena Janeza Janše Urška v petek popoldne v Slovenski vasi na Dobu tik pred slovesom od svojega moža.)
V petek popoldne je bilo v bližnji vasi pri Dobu ozračje nabito s čustvi. Več tisočglava množica je s prizadetostjo, žalostjo, obupom, jezo in besom doživljala dan D za Janeza Janšo in vse nas. Plapolale so slovenske zastave, v nebo so se dvigali transparenti, na katerih se je opozarjalo, da se prvaku SDS dela neizmerno velika krivica. Da je Janša novi Nelson Mandela, da se zapira Rudolfa Maistra sodobnega časa. Da »jugoslovenarji« zapirajo osamosvojitelja. Da je Kučanova Udba odgovorna za krizo v Sloveniji ter da Masleševo sodstvo »tepihuje« Slovenijo. Na plakatih so ljudje zahtevali svobodo za Janeza Janšo. Enega od vrhuncev je zborovanje v podporo junaku slovenske osamosvojitve doživelo z govorom Urške Bačovnik Janša, ki je opozorila na v nebo vpijočo krivico, ki se dogaja Janši in njegovi družini ter vsem, ki jim je vsaj malo mar za pravico in resnico. Zgodilo se je namreč tisto, kar se ne bi smelo zgoditi, če bi bila Slovenija res pravna in demokratična država. Prvak opozicije je moral na podlagi politično montirane sodbe rdečega »krivosodja« oditi v zapor na Dob.
Janša je še enkrat dokazal, da je velik človek. V petek je z Urško, strankarskimi tovariši in prijatelji dostojanstveno prenašal to neizmerno krivico, svoj ponovni odhod v zapor. Spomnimo: Udba pod vodstvom zadnjega šefa partije Milana Kučana ga je prvič zaprla 31. maja 1988, ker je bil »špica«, ki jo je bilo treba posekati. Do sojenja na Roški poleti 1988 je bil zaprt v vojaškem zaporu sredi Ljubljane. Drugič so ga na podlagi montirane razsodbe vojaškega sodišča t. i. Jugoslovanske ljudske armade aretirali 5. maja 1989, ko so ga odpeljali na prestajanje zaporne kazni na Dob. Tokrat je odhajal v zapor tretjič. Janša se je v nagovoru pred odhodom v zapor spomnil dogodkov pred 25 leti in dejal, da so tudi takrat režimski mediji vsak dan trobili, da je treba takšno sodbo spoštovati. Poudaril je, da smo se pred 25 leti osamosvojili, ne pa tudi osvobodili laži, prevar, privilegijev … »To je očitno težje kot osamosvojitev. To delo, dragi prijatelji, nas še čaka.« Preden nam bo to uspelo, pa je treba po njegovem mnenju v slovenski javni prostor vrniti resnico, treba je poveličevati ljubezen in ne sovraštvo, mora se grajati slabo in hvaliti dobro. »V slovenskem javnem prostoru moramo biti strpni, resnica se ne sme razglašati kot sovražni govor,« je dejal in dodal, da je treba vrniti veljavo besedama poštenje in čast. Glede procesa Patria pa je poudaril, da ta po štirih letih še vedno ni končan. »V štirih letih sem neštetokrat ponovil vprašanje, kaj sem storil, kdaj in kje, štiri leta se nisem mogel braniti.« Kritičen je bil tudi do medijev, ki so štiri leta lažno poročali s sodišč. Vsem se je zahvalil za podporo in pozval ljudi, naj 13. julija obarvajo v barve svobode in pravičnost …”
Boj za demokracijo je vsakodnevni proces, je živa stvar in se nikoli ne preneha. Zato je 4. obletnica Odbora2014 primeren dan, da se tega zavemo, saj se globoka država lahko zgodi vsakemu izmed nas, ali kot je odmevalo s protestov Odbora 2014: »Danes Janša, jutri ti.«
