Piše: Andrej Žitnik (Nova24TV)
Po tem ko je včeraj odjeknila neverjetna novica, da je Ustavno sodišče odpravilo zadržanje spornega vladnega Zakona o RTV, s katerim si želi Robert Golob subverzivno podrediti javni medij, so odzivi stroke siloviti. Eden prvih se je oglasil nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.
Zobec v ostri kritiki trdi, da je Ustavno sodišče povozilo pravico pobudnikov do izjavljanja, zdaj pa nimajo nobenega pravnega varstva več.
“Kaj naj rečem drugega, kot to, da ustavnega sodišča nimamo več. Začasno zadržanje je bilo v tem primeru integralni del pravice do sodnega varstva. Mandati pobudnikov prenehajo ex lege, brez kakršnekoli odločbe, zoper prenehanje mandatov nimajo nobenega pravnega sredstva kot pobudo na US,” je zapisal.
Sodišče je zamolčalo, da eden od pobudnikov zahteva pravno podlago
Zobec prav tako izpostavlja, da je eden od pobudnikov prejšnji teden na sodišče vložil zahtevo, da se mu omogoči seznanitev s pravo podlago in okoliščinami, sodišče pa je to v sklepu zamolčalo.
“US je ne samo izvotlilo pravico do sodnega varstva, povozilo je tudi pravico pobudnikov do izjavljanja, ki je ustavno in konvencijsko zajamčena sestavina pravice do poštenega sojenja. Čeprav je eden od pobudnikov prejšnji teden vložil vlogo na Ustavno sodišče in zahteval, da se mu omogoči seznanitev s pravno podlago in okoliščinami, ki po mnenju večine sodnikov narekujejo ex offo odpoklic zadržanja, sklep o tem molči. Prav tako molči o vezanosti US na odločitve, ki jih je razglasilo ali vročilo strankam, torej o vezanosti na izdan sklep o začasnem zadržanju.”
“Človeka je groza, ko bere tole. Zato je podan položaj, ko se zadržane določbe izpodbijanega zakona ne morejo izvajati, hkrati pa tudi Ustavno sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva,” je kritičen Zobec.
Ustavno sodišče poseže v položaj zakonodajalca
Opozarja, da ne gre več le za sklep, ampak za osnovno rušenje postulatov ločitve oblasti.
“Takšen položaj ni brez vpliva na razmerje med Ustavnim sodiščem in zakonodajalcem in s tem na načelo delitve oblasti. Ko je izvajanje zakona v celoti ali delno zadržano, je s tem preprečeno tudi izvrševanje zakonodajalčeve volje. Če je Ustavno sodišče, kot pojasnjeno, soočeno z odmikanjem končne odločitve v vnaprej neopredeljen čas, to pomeni tudi, da Ustavno sodišče z začasnim zadržanjem izvrševanja nekaterih izpodbijanih določb zakona intenzivno poseže v položaj zakonodajalca.”
Ustavo sodišče zaščiti močnejšo stranko v postopku
Zobec še izpostavi, da je še bolj sporno dejstvo, da je sodišče zaščitilo močnejšo stranko, namesto šibkejše.
“Ustavno sodišče je dalo prednost interesom zakonodajalca, kar pomeni politični volji vladajoče koalicije, pred človekovo pravico do sodnega varstva in poštenega postopka. Katastrofa za pravno državo, ustavno demokracijo in človekove pravice. Tale odpoklic začasnega zadržanja je prelomnica. Zdaj je možno karkoli …”
