»Nobena oseba se ne rodi kot moški ali ženska, ampak nam je to pripisano na podlagi videza genitalij v okviru binarnega spolnega sistema ženska − moški.«
Vam je omenjeni citat znan? Verjetno ste ga že kje slišali. No, mi smo ga našli v Priročniku za medijsko poročanje o transspolnosti, ki je izšel lani. Izdajatelj je Zavod Transfeministična iniciativa TransAkcija, avtorici pa Anja Koletnik ter Evan Ana Grm. Gre sicer za publikacijo v 150 izvodih, ki sicer ni naprodaj, ampak namenjena za brezplačno distribucijo. Avtorici se sicer v kolofonu zahvaljujeta tudi Društvu novinarjev Slovenije ter »novinarkam_jem« Darji
Pograjc, Izaku Koširju, Maji Sodja, Neži Prah Seničar, Špeli Lenardič in Tini Kralj za »njihove strokovne uvide«.
Zanimivo bi bilo sicer izvedeti, koliko je projekt izdaje 74-stranskega lično oblikovanega priročnika stal. Zagotovo je bilo v projekt vloženega tudi nekaj davkoplačevalskega denarja. Med pomembnimi sponzorji priročnika sta tudi Mestna občina Ljubljana ter Veleposlaništvo ZDA. No, slednje verjetno tudi zaradi usmeritve ameriškega veleposlanika Brenta Hartleya, sicer simpatizerja demokratske opcije, slednja pa je precej blizu razvpitemu milijarderju Georgeu Sorosu. Pa čeprav je ob simbolu veleposlaništva navedeno opozorilo, da stališča v priročniku niso nujno v skladu s stališči ameriških oblasti.
Ne bomo povzemali celotnega priročnika, morda samo nekaj točk iz kazala, kjer je vse usmerjeno v to, kako naj mediji »politično korektno« poročajo o transseksualnih osebah. No, zanimivo je, kako skuša priročnik ob tem »prati možgane« naslovnikom in jih prepričevati v pravilnost t. i. teorije spola ter v preseganje tradicionalnega binarizma moški vs. ženska. Vse skupaj pa močno smrdi po diktaturi politične korektnosti, ki naj bi se je držali predvsem novinarji. No, pravzaprav le »mainstream« novinarji, ki sledijo trendom na področju spolne identitete. Gre torej za še eno od iznajdb sodobnega spolnega inženiringa, ki skuša sesuti tradicionalno spolno delitev na moške in ženske, podpira pa transseksualnost, teorijo spola ter feminizem.
Je pa uvoden citat zanimiv, saj prikazuje mentaliteto avtorjev priročnika – slednji skušajo določitev spola spraviti v čim bolj ohlapne kategorije videza genitalij, slednje naj ne bi dokazovale spola. Ergo: če se je kdo rodil z moškimi genitalijami, hoče pa biti ženska, ima pravico do spremembe spola. Podoben pogled imajo tudi na družino: sestava družine iz matere, očeta in otroka oz. otrok je zgolj dosedaj znan družbeni dogovor o sestavi družine, kar se lahko spremeni. Seveda vse z namenom, da bi definicijo družine prilagodili svojim potrebam. Že videno.
