Piše: Vida Kocjan
V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba se je črpanje evropskih sredstev skorajda ustavilo. Slovenija je z nastopom njegove vlade v vsega nekaj mesecih (od aprila do julija 2022) padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU. Iz uspešne države smo se začeli spuščati proti dnu in v naslednjih mesecih se je to le nadaljevalo.
Slovenija je po črpanju evropskih sredstev zdaj na predzadnjem mestu, izkoristili nismo še niti pet odstotkov sredstev, ki so na voljo iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).
Hrvaška prva
Hrvaška na primer je z več kot 50 odstotki izplačanih sredstev, ki so na voljo iz NOO, na prvem mestu. V Sloveniji pa je Golobova vlada ustavila črpanje sredstev predvsem za večje projekte na področju okolja, zdravstva in prometa. Sredstva za poplavno varnost je zmanjšala z 280 na 120 milijonov evrov. Denar poskušajo preusmeriti v t. i. mehke vsebine, kjer se ta izgublja v različnih študijah in podobno, pa tudi k nevladnikom z Metelkove, ki so jim pomagali do oblasti. Vse skupaj tudi pomeni, da spreminjajo že zastavljene razvojne prioritete.
Zgodovinsko: 10 milijard evrov
Predsednik vlade Janez Janša je na zasedanju Evropskega sveta med 17. in 21. julijem 2020 za Slovenijo s pogajanji pridobil zgodovinski obseg sredstev iz evropskih skladov. Od julija 2020 do leta 2030 je bilo Sloveniji iz različnih evropskih skladov na voljo več kot 10 milijard evrov. S tem je Slovenija dobila priložnost, da se z evropskimi sredstvi hitreje razvija. Prišle so volitve (aprila 2022), denar je v velikem delu na voljo še danes, saj vlada Roberta Goloba tega denarja ne zna (ali pa noče) pripeljati v Slovenijo. Na to, da v dobrem letu dni, odkar vodi vlago Robert Golob, skorajda ni bilo javnih razpisov, opozarjajo tudi župani. Med drugim je na to v pogovoru za Demokracijo pred tednom dni opozoril brežiški župan Ivan Molan.
Izničiti vse, kar se izničiti da
Golobova koalicija je tudi pri programih, povezanih s črpanjem evropskih sredstev, takoj začela iskati možnosti sprememb prioritet in izhodišč. Počeli so točno to, kar so počeli tudi na drugih področjih. Zvesto namreč zasledujejo cilj spremeniti vse, kar je naredila prejšnja, Janševa vlada. Pri tem jih rezultati ne zanimajo.
Evropski skladi
Koalicija Svoboda, SD in Levica je med prvimi dejanji planila na Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), opustila je tudi nekatere projekte iz finančne perspektive 2014–2020, ki se končuje konec leta 2023, v program pa jih je uvrstila vlada Janeza Janše. Finančna perspektiva 2020–2027 se šele začenja in tudi tu vlada že posega v načrte. V primeru NOO pa gre za nacionalni program ukrepov (reform in naložb), namenjen blažitvi posledic pandemije covida-19 v Sloveniji. Načrt je tudi podlaga za črpanje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost, imenovan Next GenerationEU.
Po izračunih Evropske komisije lahko Slovenija iz mehanizma do konca leta 2026 črpa 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Hkrati lahko izkoristi še 117 milijonov evrov za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda ter 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.
Spremembe prioritet
Vlada Roberta Goloba je izhodišča za pripravo spremembe Načrta za okrevanje in odpornost sprejela 16. marca letos. Nato so izvedli nekaj posvetovanj, svoje načrte so predstavila ministrstva, vlada je predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost dokončno potrdila 10. julija letos. Štiri dni pozneje, 14. julija, pa je predlog sprememb
posredovala Svetu Evropske unije, potrditev svojih želja pa pričakuje jeseni. Koalicija navaja, da »ne posega v osnovni koncept načrta (NOO)«, vendar podatki kažejo, da ni tako. Navajajo, da so si v procesu priprave sprememb prizadevali, da v načrtu ohranijo prvotno načrtovane naložbe, vendar jih tudi na tem področju podatki postavljajo laž.
Posegi v številne projekte
Iz sporočila po seji vlade 10. julija 2023 je namreč razvidno, da so iz NOO črtali večje število projektov. Med črtanimi projekti so navedli le projekt graditve nove infekcijske klinike v Mariboru in zmanjšanje sredstev za poplavno ogroženost. Hkrati so dodali, da v načrtu ostaja Kampus Vrazov trg, to je projekt ljubljanske medicinske fakultete. Za programe pa, ki so jih umaknili iz načrta ali jih še bodo »in za katere bodo ocenili, da so pomembni za okrevanje Slovenije«, pa bo vlada iskala možnosti za financiranje iz drugih virov. Katerih, niso zapisali, javno pa so govorili o sredstvih iz državnega proračuna, za katera se že zdaj ve, da jih ni dovolj in jih bo še manj. V sporočilu po seji vlade so prav za to investicijo navedli, da bo projekt »v okviru prilagojene časovnice izveden s sredstvi iz domačih virov«, karkoli to pomeni. Pri večini spremenjenih projektov, tudi pri mariborski infekcijski kliniki, se seveda izgovarjajo na prekratke roke, saj morajo biti projekti iz NOO končani v letu 2026.
Denar naj bi prejeli na »lepe oči«
Zapisali so še, da »Slovenija Evropski komisiji predlaga manjšo porabo povratnih sredstev, in sicer v višini 545 milijonov evrov in ne več 705 milijonov evrov, kot je bilo načrtovano ob potrditvi načrta« leta 2020. Še posebej skrb zbujajoče pa je, da je Golobova koalicija Evropski komisiji predlagala prestavitev rokov za pripravo ključnih reform. Komisija naj bi jim torej denar nakazala na lepe oči, ne da bi preverjala zaveze, ki jih je postavila Sloveniji s ciljem, da se reforme v Sloveniji pospešijo.
Črtanje sredstev za poplavno ogroženost
V spremenjenem NOO je vlada posegla tudi v sredstva za zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče. Zapisali so: »Po dodatno zbranih informacijah vlada ocenjuje, da se načrtovani projekti za krepitev protipoplavne zaščite, predvideni za financiranje iz povratnega dela sredstev mehanizma, ne izvajajo po načrtovani časovnici. Ker gre za kompleksne projekte tako z vidika priprave kot izvedbe, vlada predlaga, da naložbo tudi v povratnem delu izvede v manjšem obsegu, ki je ob identificiranih tveganjih za pravočasno izvedbo realno izvedljiv. Predlaga, da se za to področje zagotovi okvirno 120 milijonov evrov povratnih sredstev in ne 280 milijonov evrov, kot je bilo predvideno. Projekti, ki ne bodo izvedeni v okviru načrta, bodo podprti predvidoma z domačimi viri in po lastni časovnici.« No, že dobra dva tedna pozneje je Slovenijo poplavilo, nič nam ne pomaga niti to, da imamo »vodo vpisano v ustavo«.
Posegli v 27 projektov
V Načrtu za okrevanje in odpornost je koalicija Roberta Goloba posegla v kar 27 projektov, prvotno ocenjenih na 286 milijonov evrov (pet naložb so odstranili v celoti). Načrtovanih projektov je bilo skupno 52, njihova vrednost je bila 998,9 milijona evrov. Projekte so številčno več kot prepolovili, ostalo je le še 712,9 milijona evrov nepovratnih sredstev. Iz NOO so v celoti odstranili pet naložb v skupni vrednosti 52,2 milijona evrov, preostalim so zmanjšali vrednost. V 27 projektih so med bistveno znižane vrednosti naložb v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu, izločene pa trajnostna prenova stavb, zmanjševanje poplavne ogroženosti, projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo, digitalizacija železniške in cestne infrastrukture, digitalizacija izobraževanja, znanosti in športa, digitalizacija pravosodja, preostala pomoč gospodarstvu, vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano kot osrednjega stebra inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano, optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema, učinkovita obravnava nalezljivih bolezni pa tudi dolgotrajna oskrba.
»Niti na mizo položenega denarja ne znajo pametno uporabiti«
Nekdanji minister Zvone Černač je zelo kritičen do zdajšnje vlade. Za primerjavo je povedal, da so Hrvati pri izplačilih iz Načrta za okrevanje že pri 50 odstotkih dodeljenih sredstev, Golobova koalicija pa pri slabih petih odstotkih. Slovenija je po črpanju na predzadnjem mestu. »Niti na mizo položenega denarja ne znajo pametno uporabiti,« je dodal.
Plenković: »Z evropskim denarjem začenjamo številne naložbe«
Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je 24. julija objavil, da je Hrvaška Evropski komisiji poslala zahtevo za izplačilo tretjega obroka iz Načrta za okrevanje in odpornost, vrednega 700 milijonov evrov. »Hrvaška bo prva država v EU z več kot polovico izplačanih razpoložljivih sredstev iz programa NextGenerationEU,« je zapisal in sporočil, da s tem denarjem začenjajo naložbe v otroške vrtce in šole, zdravstvo, promet in številne druge projekte.
Kam evropska sredstva investira tujina in kam Slovenija?
Španija: Širitev in posodobitev madridske univerzitetne bolnišnice
Poljska: 1.440 metrov dolg podvodni predor
Hrvaška: 2.404 metrov dolg most na polotok Pelješac
Slovenija: Črtana investicija v infekcijsko kliniko Maribor
