Piše: Vida Kocjan
V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba se je črpanje evropskih sredstev skoraj ustavilo. Slovenija je z nastopom njegove vlade v nekaj mesecih (od aprila do julija 2022) padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU. Iz uspešne države smo se začeli spuščati proti dnu.
Prejšnji teden je vlada na seji obravnavala tretje poročilo o napredku pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike. To je razdeljeno na dve obdobji, in sicer na programsko obdobje 2014 do 2020 in 2021 do 2027.
Hvalijo se z delom prejšnje vlade
Na dan 8. december 2023 je bilo povračil iz Bruslja 3,19 milijarde evrov (EU del) oziroma 96 odstotkov. To je Slovenijo postavilo na 5. mesto med državami članicami, se hvali vlada in pri tem zamolči, da gre samo za eno programsko obdobje, in sicer obdobje od 2014 do 2020, ko se črpanje podaljša do 2022 (velja pravilo plus dva). Navajajo pa, da Slovenija glede na dinamiko izvajanja programa in obveznosti do konca leta pričakuje 100-odstotno realizacijo Operativnega programa 2014–2020. Vse skupaj je videti, kot da je zdajšnja vlada pri črpanju zelo uspešna, dejstvo pa je, da je bila Slovenija aprila 2022 na 4. mestu med državami članicami EU. Nato je le v nekaj mesecih (do julija 2022) padla na 11. mesto. No, zdaj smo na 5. mestu.
V novem programskem obdobju prejeli pol odstotka odobrenega denarja
Zdaj smo v novem programskem obdobju, ki se je začelo leta 2021 in bo trajalo do 2027, in tudi v tem velja pravilo plus dva. V tem programskem obdobju je bilo izdanih le 17 odločitev o podpori projektom z evropskimi sredstvi, v skupnem znesku 174,55 milijona evrov. Za to obdobje se je prejšnji vladi pod vodstvom Janeza Janše uspelo dogovoriti za 3,2 milijarde evropskih kohezijskih sredstev, 174,55 milijona evrov pa je samo 0,5 odstotka celotnega zneska.
Načrt za okrevanje in odpornost – na repu
Naslednja evropska sredstva so v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO). Vlada se je prejšnji teden seznanila z informacijo o izvajanju tega načrta. Že iz sporočila za javnost je razvidno, da črpanje ne poteka zadovoljivo. Ministrstva in druge državne organe, pristojne za izvedbo in nemoteno izvajanje NOO, je pozvala, da prednostno pospešijo aktivnosti za izvedbo reform in naložb, katerih mejniki in cilji so predvideni za izvedbo v prihodnjem letu.
Svet Evropske unije je 17. oktobra 2023 dokončno potrdil prejšnjo pozitivno oceno predloga spremembe NOO, ki jo je podala Evropska komisija (EK). Za izvedbo naložb in reform NOO ima Slovenija po novem na voljo 2,68 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil Mehanizma za okrevanje in odpornost (mehanizma).
Slovenija je za izvedbo ukrepov NOO iz evropskega proračuna do zdaj prejela 305 milijonov evrov. Proti koncu letošnjega leta bo iz Bruslja prejela še izplačilo drugega zahtevka za plačilo v višini 614 milijonov evrov bruto oziroma okvirno 536 milijonov evrov neto, upoštevajoč že prejeto sorazmerno predplačilo iz mehanizma septembra 2021 in decembrski predujem za izvedbo ukrepov REPowerEU. EK je namreč konec novembra 2023 ocenila, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh 44 mejnikov in ciljev drugega zahtevka za plačilo, ki ga sestavljajo drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva in prvi obrok za posojila. Potem ko se bodo z oceno EK seznanili še nekateri odbori Sveta Evropske unije, bo EK podala končno oceno in izdala sklep, s katerim bo tudi uradno odobrila izplačilo okvirno 227 milijonov evrov neto nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov neto posojil mehanizma, je razvidno iz sporočila po seji vlade. Zapisali so, da je Evropska komisija ocenila, da je Slovenija tudi uradno uspešno izpolnila 56 od skupno 205 mejnikov in ciljev. Ob tem ministrstva v vlogi odgovornih organov za izvedbo naložb in reform preliminarno ocenjujejo, da so izpolnila tudi 14 mejnikov in ciljev na obrokih, ki bodo predmet naslednjih zahtevkov za plačila. Da je stvar resna, kaže tudi zapis, da bosta ministrstvo za finance in Urad RS za okrevanje in odpornost vlado v prihodnje informirala o izvajanju NOO na vsake tri mesece. Rok za črpanje evropskih sredstev iz NOO je namreč omejen.
Hrvaška desetkrat več
Če odštejemo tisto, kar so v vladi navedli, da ocenjujejo, da bo, da pričakujejo in podobno, ter upoštevamo le prejeta sredstva iz Evropske unije, pa je stvar precej drugačna. Na dan 11. december 2023 je Slovenija iz NOO prejela le 281 milijonov evrov. Od tega je 231 milijonov evrov Slovenija dobila septembra 2021, v času vlade Janeza Janše, kot predplačila. Na dan 11. december 2023 pa je bilo v Sloveniji doseženih mejnikov in ciljev, realiziranih reform in naložb, le 6 odstotkov.
V primerjavi s sosednjo Hrvaško je to drobiž. Sosednja Hrvaška je do 11. decembra prejela 2,92 milijarde evrov ter dosegla kar 28 mejnikov in ciljev (realiziranih reform in naložb). Hrvaška je torej iz NOO prejela več kot 10-krat več evropskega denarja kot Slovenija. Izvedla pa je tudi skoraj petkrat več reform in naložb kot Slovenija.
Škandalozno predzadnje mesto
Nadalje podatki Evropske komisije kažejo, da je Hrvaška tretja na seznamu prejemnic evropskih sredstev iz NOO. Prejela je 35,23 odstotka od vseh sredstev. Prva je Španija, ki je prejela 44,65 odstotka odobrenih sredstev, druga pa je Grčija, ki je prejela 36,36 odstotka sredstev iz NOO. Slovenija je na predzadnjem mestu (med 22 državami), na zadnjem je Nemčija.
V Sloveniji je Golobova vlada ustavila črpanje evropskih sredstev predvsem za večje projekte na področju okolja, zdravstva in prometa. Denar so takoj začeli preusmerjati v t. i. mehke vsebine, kjer se ta izgublja v različnih študijah in podobno, pa tudi k nevladnikom z Metelkove, ki so jim pomagali do oblasti. Vse skupaj tudi pomeni, da spreminjajo že zastavljene razvojne prioritete.
Zgodovinsko: 10 milijard evrov
Predsednik vlade Janez Janša je na zasedanju Evropskega sveta med 17. in 21. julijem 2020 za Slovenijo dosegel zgodovinski obseg sredstev iz evropskih skladov. Od julija 2020 do leta 2030 je bilo Sloveniji iz različnih evropskih skladov na voljo več kot 10 milijard evrov. S tem je Slovenija dobila priložnost, da se z evropskimi sredstvi hitreje razvija. Prišle so volitve (aprila 2022), denar je v velikem delu na voljo še danes, saj ga vlada Roberta Goloba ne zna (ali pa noče) pripeljati v Slovenijo. Na to, da v času Golobove vlade skorajda leto dni ni bilo javnih razpisov, so opozarjali tudi župani. Zdaj pa opozarjajo, da ni denarja za infrastrukturne oz. cestne projekte.
Izničili vse, kar se izničiti da
Golobova koalicija je tudi pri programih, povezanih s črpanjem evropskih sredstev, takoj začela iskati možnosti sprememb prioritet in izhodišč. Počeli so točno to kar so počeli tudi na drugih področjih. Zvesto namreč zasledujejo cilj spremeniti vse, kar je naredila Janševa vlada. Pri tem jih rezultati ne zanimajo.
Evropski skladi
Koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in Levica je med prvimi dejanji planila na NOO, opustila je tudi nekatere projekte iz finančne perspektive 2014−2020, ki se končuje konec leta 2023 in jih je v program uvrstila vlada Janeza Janše. Finančna perspektiva 2020−2027 se je šele začela in tudi tu so že posegli v načrte. V primeru NOO pa gre za nacionalni program ukrepov (reform in naložb). Načrt je tudi podlaga za črpanje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost, imenovan Next GenerationEU.
Spremembe prioritet
Vlada Roberta Goloba je izhodišča za pripravo spremembe Načrta za okrevanje in odpornost sprejela 16. marca letos. Nato so izvedli nekaj posvetovanj, svoje načrte so predstavila ministrstva, vlada je predlog spremembe NOO dokončno potrdila 10. julija letos. Štiri dni pozneje, 14. julija, pa je predlog sprememb že posredovala Svetu Evropske unije in ta ga je potrdila. Koalicija je sicer razlagala, da »ne posega v osnovni koncept načrta (NOO)«, vendar podatki kažejo, da ni tako. Navajajo, da so si v procesu priprave sprememb prizadevali, da v načrtu ohranijo prvotno načrtovane naložbe, vendar jih tudi na tem področju podatki postavljajo na laž.
Posegi v številne projekte
Iz sporočila po seji vlade z dne 10. julija 2023 je tako razvidno, da so iz NOO črtali večje število projektov. Med črtanimi projekti so navedli samo projekt graditve nove infekcijske klinike v Mariboru in pa zmanjšanje sredstev za poplavno ogroženost. Hkrati so dodali, da v načrtu ostaja Kampus Vrazov trg, to je projekt ljubljanske medicinske fakultete. Za programe pa, ki so jih umaknili iz načrta in »za katere bodo ocenili, da so pomembni za okrevanje Slovenije«, bo vlada iskala možnosti za financiranje iz drugih virov. Katerih, niso zapisali, javno pa so govorili o sredstvih iz državnega proračuna, za katera se že zdaj ve, da jih ni dovolj in jih bo še manj. V sporočilu so prav za to investicijo navedli, da bo projekt »v okviru prilagojene časovnice izveden s sredstvi iz domačih virov«, karkoli že to pomeni. Pri večini spremenjenih projektov, tudi pri mariborski infekcijski kliniki, pa se izgovarjajo na prekratke roke, saj morajo biti projekti iz NOO končani v letu 2026.
Posegli v 27 projektov
Koalicija Roberta Goloba je posegla v kar 27 projektov iz NOO, prvotno ocenjenih na 286 milijonov evrov (pet od teh so odstranili v celoti). Načrtovanih projektov je bilo skupno 52, njihova vrednost je bila 998,9 milijona evrov. Projekte so številčno več kot prepolovili, ostalo je le še 712,9 milijona evrov nepovratnih sredstev. Iz NOO so v celoti odstranili pet naložb v skupni prednosti 52,2 milijona evrov, preostalim so zmanjšali vrednosti. V 27 projektih so med drugim izločene ali bistveno znižane vrednosti naložb v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu, trajnostna prenova stavb, zmanjševanje poplavne ogroženosti, projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo, digitalizacija železniške in cestne infrastrukture, digitalizacija izobraževanja, znanosti in športa, digitalizacija pravosodja, druga pomoč gospodarstvu, vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano kot osrednjega stebra inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano, optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema, učinkovita obravnava nalezljivih bolezni pa tudi dolgotrajna oskrba.
