9.1 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Iz tiskane Demokracije: Zgrešena energetska politika Golobove vlade

Piše: Jože Biščak 

Danes smo priča kolapsu energetske pismenosti in razumevanja temeljnih vprašanj trga. Vsem je jasno, da naš evro v denarnici ne seže več tako daleč kot še pred kratkim. In kot kaže, bo samo slabše. 

Čeprav se predsednik vlade hvali, da so zneski na položnicah za elektriko septembra celo nižji, kot so bili avgusta, ker je vlada julija določila najvišje cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, je bil to poseg na trg, ki ne bo dolgo zdržal. Vprašanje je, koliko časa bodo pri teh cenah vzdržali dobavitelji in proizvajalci električne energije, kajti cena je po podatkih evropskega portala EUEnergy med najvišjimi v Evropi.

Kriv algoritem? 

»Podatki so izkrivljeni in neresnični,« poudarja minister za infrastrukturo Bojan Kumer. »Borzne cene se namreč oblikujejo na podlagi avtomatskega algoritma med ponudbo in povpraševanjem.« To seveda drži. Slovenija je kot članica EU del evropskega energetskega trga, kjer se cene električne energije oblikujejo na trgu (ki je v veliki meri reguliran). Res je tudi, da cene oblikuje algoritem na podlagi cen mejnih elektrarn (o čemer smo že pisali). Toda ta algoritem ni loterija, ampak vsebuje spremenljivke, na podlagi katerih se izračuna cena. Predvsem pa velja, da je algoritem enak za vse članice EU. To pomeni, da so se tiste z nižjimi cenami bolje spopadle z energetsko krizo (za katero ni kriva Rusija, ampak »zelena agenda« Evropske komisije) kot Slovenija. Na to je opozoril tudi prvak opozicije Janez Janša, ki je v nedavni izjavi za javnost po končanem skupnem posvetu z vlado dejal: »Tukaj smo apelirali na vlado, da je bolj aktivna, da vrši večji pritisk na tiste, ki imajo v Bruslju v rokah škarje in platno, kajti visoke cene električne energije, ki najbolj prizadenejo vse nas, tako posameznike, gospodinjstva kot tudi gospodarstvo, ne določa trg, ampak v glavnem formula Evropske komisije, s katero je ta želela zmanjšati delež ogljičnih virov v strukturi proizvodnje električne energije.« 

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine