Piše: Gašper Blažič
Ali imajo decembrske parlamentarne volitve v Srbiji, na katerih je zmagala vladajoča Srbska napredna stranka (SNS), kaj opraviti s Slovenijo? Kot je znano, so se po 17. decembru 2023 vrstili številni protestni shodi srbske opozicije, ob ponovljenih volitvah pa so tudi ti protesti potihnili.
Srbska SNS naj bi bila zmerno proevropsko usmerjena stranka s šibkim ideološkim profilom, ki je leta 2008 nastala kot odcepljena zmerna frakcija razvpite Srbske radikalne stranke, ki je najbolj znana po haaškem obsojencu Vojislavu Šešlju. S to stranko je bil povezan sedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić, nekdanji srbski premier, v preteklosti pa večkratni minister, ki je politično začel delovati še v času režima »vožda« Slobodana Miloševića.
Rusi posvarili Vučića: Ne želimo novega Maidana!
Sprva srbski nacionalist Vučić je nato začel spreminjati svojo usmeritev, vendar se marsikdo sprašuje, kakšna v resnici je njegova usmeritev. Predsednik SNS je bil do lanskega maja, ko ga je nasledil Miloš Vučević. V preteklosti se je SNS pod Vučićevim vodstvom približala Evropski ljudski stranki. Zadnje čase pa se zdi, da postajata zdajšnji predsednik Srbije in njegova nekdanja stranka čedalje bolj pod vplivom Putinovega režima. Kot smo poročali konec leta 2023 na naši spletni strani, se je Vučić že večkrat sešel z ruskim veleposlanikom v Beogradu Aleksandrom Bocan-Harčenkom, ki naj bi bil dokaj jasno namignil srbskim oblastem, naj si ne dovolijo še enega »Maidana«. S tem je mislil na preobrat v Ukrajini pred desetletjem, ko so protestniki spodnesli prorusko usmerjenega predsednika Viktorja Janukoviča. Putin je to razumel kot odmik Ukrajine od njegovih interesov in takoj zasedel Krim, zatem angažiral proruske separatiste v Donbasu, predlanskim pa z vojaško operacijo odkrito napadel Ukrajino. V zvezi s tem je treba omeniti, da je pred približno letom dni skupina ruskih in ukrajinskih protivojnih aktivistov Oktober ob pomoči beograjskega odvetnika Čedomirja Stojkovića vložila kazenske ovadbe proti veleposlaniku in tudi direktorju srbske obveščevalne službe Aleksandru Vulinu na višje državno tožilstvo v Beogradu zaradi dejanj, povezanih z rusko paravojaško skupino Wagner. Vsi ovadeni so po besedah Stojkovića sodelovali pri mobilizaciji srbskih državljanov za vojno v Ukrajini. Ob tem je zanimivo, da je približno v istem času Vučić že skoraj sprožil sankcije proti Rusiji, vendar iz vsega tega ni bilo nič. Že sredi poletja je dal vedeti, da se Srbija ne namerava pridružiti državam, ki so proti kremeljskemu režimu uvedle sankcije, hkrati pa je med vrsticami podprl dolgoletnega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, proti kateremu naj bi bili vloženi »neprimerni obtožni predlogi«. No, naši viri ob tem dodajajo, da mu Dodik za podporo ni ostal dolžan in da so se zato v volilne imenike v Srbiji vpisovali državljani Republike Srbske, ki ne živijo v Srbiji, vendar so prav oni pomagali k veliki zmagi SNS. Dejstvo je namreč, da sta na Zahodnem Balkanu še vedno odprti dve boleči točki, to sta status Bosne in Hercegovine, kjer delujeta dve državni entiteti, Federacija BiH in Republika Srbska, ter Kosovo, ki je še vedno sod smodnika. Slednjega lahko vsak hip raznese, če se v dogajanje vmeša »os zla«, katere glavni nosilec je dolgoletni ruski avtokrat Vladimir Putin.
Častna gosta Čeferin in Janković
To pa seveda še ni vse. Prav v času pred volitvami je Vučić skrbel za odlično predvolilno reklamo za svojo stranko s pomočjo – odprtja stadionov. Pri tem mu je pomagal predsednik Uefe Aleksander Čeferin. Skratka, še en soimenjak v navezi. 20. novembra lani je spletna stran Nova24TV.si poročala, da si je Čeferin skupaj z Vučićem in Dodikom na povabilo Srbske nogometne zveze v častni loži ogledal kvalifikacijsko tekmo za Euro 2024 med Srbijo in Bolgarijo v Leskovcu. Čeferina naj bi pri tem spremljal Zoran Janković, ki seveda ni samo župan Ljubljane, ampak ta hip najmočnejša politična figura med političnimi funkcionarji v Sloveniji. Pred tekmo sta bila Janković in njegov nekdanji hišni odvetnik Čeferin še častna gosta na odprtju novega stadiona v Zaječarju. Na letališču naj bi ju bila pred tem sprejela delegacija Srbske nogometne zveze skupaj s predsednikom Draganom Džajićem. Tu seveda velja spomniti, da Jankovića in Dodika ne povezuje samo srbski izvor, ampak tudi – Milan Kučan in Vladimir Putin. Ob tem velja spomniti, da je leta 2011 ob zmagi Pozitivne Slovenije na parlamentarnih volitvah ena prvih čestitk prišla prav iz Republike Srbske. No, tudi Čeferin ni nedolžna figura – prav ob izteku minulega leta je doživel klofuto v zadevi Superliga vs. Uefa, saj je sodišče Evropske unije odločilo v prid predstavnikov Superlige. Še vedno ni povsem pojasnjena njegova vloga pri tekmi med Atalanto in Valencio v Milanu februarja 2020, saj se govori, da je takrat epidemija covida-19 povzročila pravo katastrofo v Bergamu. Ob tem pa je prejšnji vladi očital vladavino z odloki. No, Vučićeva predvolilna »nogometna turneja« je bila torej povezana s Slovenijo.
Kako je Milović »namočil« Čeferina
To pa je šele uvod v razumevanje, od kod tolikšna balkanizacija Slovenije v zadnjem času. Marsikdo se bo spomnil na škandal v zvezi z razvpitim Golobovim svetovalcem, sicer nekdanjim policijskim specialcem Milošem Njegoslavom Milovićem, ki je bil sredi minulega leta obsojen na zaporno kazen zaradi sodelovanja pri fiktivnem poslu Železniškega gradbenega podjetja. Že aprila 2022 pa je Požareport poročal o tedaj še dokaj neznanem Miloviću, ki je v svojem pismu »namočil« Aleksandra Čeferina, saj ga je obtožil, da je bil on tisti, ki je hotel nezakonito pocuzati 325 tisoč evrov javnega denarja, ker so Slovenske železnice državno podjetje, in to prek »izvajalca nekih del, ki bo izstavil račune«. Ob tem je obtožil tudi tožilca Boštjana Jegliča, da je »bila njegova naloga rešiti Aleksandra Čeferina pred sodno preiskavo in nato pred morebitnim kazenskim postopkom, saj je ravno kandidiral za predsednika Uefe, kar v primeru že uvedene preiskave verjetno ne bi bil«. Uf, težke obtožbe, če pomislimo, da se je samo nekaj mesecev kasneje ime Miloša N. Milovića začelo pojavljati v enem najbolj razvpitih škandalov, ki je močno obremenil premierja Roberta Goloba. Slednji se je namreč sprva skušal izviti, da za Milovića še nikoli ni slišal, a so ga kasnejša razkritja postavila na laž. In nazadnje, Milović je (bil) povezan tudi z Jankovićem, ki je še vedno nosilec Putinovega odlikovanja. In prav 2. januarja letos sta Janković in Golob samozavestno pozirala pri dobro obloženi mizi v eni od ljubljanskih »jugo« restavracij. Pri tem pa je Golob naredil marketinško napako, saj je s tem povozil svojo »vegansko agendo«. Zato je brž sledilo »popravljanje škode« z vegansko sarmo Tine Gaber.
»Revolversko« balkanizirano vrhovno sodišče
Pod balkanski vpliv drsi tudi slovensko pravosodje. Ne samo zato, ker vrhovno sodišče po Branku Masleši sedaj vodi Miodrag Đorđević, opremljen s svojim menda »lažnim« revolverjem (kar bi bil lahko zadosten razlog za prekršek zaradi vznemirjanja javnosti!). Vrhovno sodišče je namreč pred kratkim povsem po režimsko poskrbelo, da Janez Janša v primeru sodbe za tvitanje o Mojci Šetinc Pašek in Eugeniji Carl nima pravice do varstva zakonitosti, čeprav je novinar in urednik Peter Jančič ob tem jasno posvaril, da je takšna sodna odločitev zelo nevarna – tudi zaradi nameravanih sprememb zakona o medijih, kjer bi imela oblast bistveno več manevrskega prostora za cenzuro. Vendar pa imata Golob in pravosodje odprto precej hudo fronto. Sodniki in tožilci namreč terjajo zvišanje plač. Ministrica za pravosodje iz vrst SD Dominika Švarc Pipan je celo javno namigovala, da bi se te lahko dvignile za tisoč evrov bruto (!), sodnikom pa je dalo prav tudi ustavno sodišče, ki je tudi določilo rok. Ta se je iztekel že v začetku januarja, medtem ko novi minister za javno upravo Franc Props sedaj obljublja, da bodo za urejanje sodniških plač potrebovali kar šest mesecev??! A v vmesnem času bodo volitve v evropski parlament, v katere bodo sodniki močno vpeti. Lahko se celo zgodi, da bodo volitve blokirane, če plačnega dogovora ne bo. Je zato Slovenija takoj na začetku letošnjega leta najela novo poldrugo milijardo evrov visoko posojilo?
Zahtevajo Golobov odhod
Prav zato je iz sodniških vrst prišla zahteva, naj Golob in Švarc Pipanova odstopita. Natančneje: takšno zahtevo je izrazilo Slovensko sodniško društvo na čelu s predsednico Vesno Bergant Rakočević, ki se je spomnimo iz zadeve Patria. Gre za ženo znanega režimskega televizijca Igorja E. Berganta, gre za tisto sodnico, ki je javno čestitala Barbari Klanjšek, ker je imela toliko poguma, da je leta 2013 na prvi stopnji obsodila prvaka SDS Janeza Janšo v zadevi Patria. To je storila prek članka v reviji Pravna praksa, kjer je podpornike Janeza Janše, ki so razglasitev sodbe z ogorčenjem in žalostjo pričakali pred sodiščem, primerjala s severnokorejskimi otroki, katerih obrazi so »spačeni v grimasi histeričnega joka ganjenosti« ob obisku njihovega voditelja Kim Džong Una. Zapisala je, da si ni mislila, da bo kdaj v živo priča histeričnemu joku ljudi zaradi čustev do nekega politika. Svoji sodniški kolegici pa je namenila besede: »Barbara, iskrene čestitke za pogum.« S tem ji je čestitala, ker je Janšo kljub pritiskom obsodila, in tako izrazila podporo celotni sodniški garnituri, zbrani okoli tedanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, ki se je še kakšno leto pred tem otepal obtožb o neobstoječi diplomi iz prava.
Za Goloba je seveda takšna zahteva nerodna, ker je v precej očitnem precepu: medtem ko na dan prihajajo nove in nove informacije o njegovem koruptivnem delovanju, ki kaže povsem bizantinsko čaršijsko mentaliteto. Slednje smo vajeni že pri Jankoviću, ki še naprej ostaja nedotakljiv, dokler ima na svoji strani Milana Kučana. Navsezadnje je prav globoka država v tajkunskih dvobojih pred poldrugim desetletjem (ob prodaji Mercatorja) poskrbela za to, da je Janković ostal na prostosti, medtem ko sta za zapahe morala Boško Šrot in Igor Bavčar. Očitno je politično zaledje pripravljeno žrtvovati tudi Goloba, vprašanje pa je, ali bo počakalo do Golobovega samouničenja. Navsezadnje smo že v prejšnji številki Demokracije napovedali, da bi lahko morebiten »veliki pok« protikorupcijske komisije pometel z Golobom in s tem posredno opral tranzicijsko levico, saj bi Golob dejansko postal grešni kozel tudi za grehe drugih. To lahko privede do nove volilne prevare z inavguracijo kakega »novega obraza« ter manipulacijo z volilnimi imeniki. To bi pokazalo, da je razlik med Slovenijo in Srbijo dejansko precej manj, kot so mnogi pripravljeni priznati.
