Piše: Tanja Brkić
To je dejstvo. Izobraževalni sistem, zasnovan tako, da jih uči kritičnega razmišljanja, je radikalna levica uporabila kot orožje za spodbujanje levičarske agende in zatiranje vseh temeljnih vrednot, na katerih in zaradi katerih smo danes tukaj.
Trditev o indoktrinaciji ni nikakršna »teorija zarote«, dogajala se je in se še vedno dogaja v slovenskih šolah. Problem je, da izobraževalne ustanove sodelujejo v indoktrinaciji z levico, zato se zadeva ne izpostavlja – vse dokler se mladi um ne prebudi in zavedno vpraša, kaj se dogaja. Tako kot se je nedavno zgodilo na Gimnaziji Šentvid.
Se spomnite, ko je v letu 2019 takratni minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo v svojem nagovoru na konferenci ravnateljev glede sprememb kariernega razvoja učiteljev napovedal tudi predmet o državljanski vzgoji? Številni so do napovedi izrazili zadržke, med drugim so se pojavili komentarji, kot je: »Ko komunist napove ‘državljansko vzgojo v šolah’, se pripravite na to, da znova vpeljejo predmet ‘temelji marksizma’ …« Nihče ni verjel socialdemokratu Pikalu, da bodo res vzgajali o državljanstvu, temveč so številni pričakovali predvsem ideološko indoktrinacijo mladostnikov na prikrit in hkrati legalen način … In kaj smo dobili?
Levica se zaveda, da je nezmožna zmage na političnem in gospodarskem področju, zato je svojo osredotočenost in vire preusmerila na kulturno področje. Tako globalno, imuni na to pa nismo niti v Sloveniji, kar dokazuje dejstvo, da je Gimnazija Šentvid kot predavatelja o državljanski vzgoji povabila nekoga, kot je Erik Valenčič, znani promotor levičarstva, ki je vidno sovražno razpoložen proti vsemu, kar je »domoljubno in tradicionalno«. Spomnimo, da gre za nekdanjega novinarja na RTVS, ki je javnosti najbolj znan kot podpornik teroristične skupine Hamas, ne gre pa niti brez podajanja vsebin LGBTQ. Kot gost ni manjkal niti socialni demokrat Milan Brglez.
Levica se zaveda, da je nezmožna zmage na političnem in gospodarskem področju, zato je svojo osredotočenost in vire preusmerila na kulturno področje.
Slednji naj bi si pri dijakih kupoval glasove za prihajajoče volitve v evropski parlament. Dvakrat je s tem namenom gostoval že na Gimnaziji Maribor, medtem ko je Valenčič pridigal o podnebni krizi, migracijah, desne stranke pa enačil z neonacisti. Vse to je bilo razkrito v pismu dijakov, ki so ga naslovili na podpredsednico SDM Zalo Klopčič, ki je prav tako obiskovala omenjeno gimnazijo, in na profesorje.
Peña Esclusa: Povzroča se ogromna škoda
»Povabiti radikalno leve predavatelje, da otroke poučujejo o kulturnem marksizmu, je nekaj, kar bi bilo treba prepovedati, saj jim povzroča ogromno škodo. Prebujene ideologije so samo laži, ki so v nasprotju z vero, naravnimi zakoni in družinskimi vrednotami,« je zadevo komentiral venezuelski disident, politik in pisatelj Alejandro Peña Esclusa, avtor ene najbolj prodajanih knjig pri nas − Foruma São Paulo in kulturna vojna.
Šolski sistem je ugrabljen
Publicist, pesnik, dramatik in literarni zgodovinar Denis Poniž je ob tem zapisal: »’Naši’ so ugrabili tudi večino šolskega sistema. Zadnji škandal na Gimnaziji Šentvid je samo vrh ledene gore, saj pranja možganov mladim ljudem ni mogoče razumeti drugače kot temeljnega principa za uničenje slehernega pluralnega pogleda na svet, ljudi in zgodovino.«
Seveda ideja o domovinski in državljanski vzgoji v srednji šoli niti leta 2019 ni bila nova, podlage so bile pripravljene v času vlade Janeza Janše 2012, a se je načrt izjalovil zaradi padca vlade. V predmetu bi se prelivali domovinska in državljanska vzgoja, saj bi le v skupnem predmetu oba pojma dobila smisel. Domovinska vzgoja državljanstvu podeli smisel in zavedanje o pomembnosti lastnega kulturnega prostora naroda in njegove zgodovine ter posameznikove pripadnosti narodu in kulturi. Domovina vključuje vrednote, čustva in ponos. Takratna ideja je bila ideja o predmetu, zasnovanem na vrednotah slovenske države, ki je nastala na podlagi plebiscita 1990 ter po zmagoviti osamosvojitveni vojni. A tega si levica ni tako zamislila.
Levica uporablja kombinacijo propagande in zatiranja, da potisne otroke v zanko socializma in antipatriotizma. Želijo jim vcepiti idejo, da so bili stebri zahodne civilizacije zlobni, njihovi spomini pa si zaslužijo metanje v smeti. Zakaj mislite, da so ukinili Muzej slovenske osamosvojitve in čemu ukinitev spomina na žrtve komunizma? Primer šentviške gimnazije pa seveda ni osamljen primer in pranje možganov ne poteka le na enem nivoju izobraževanja. Da so strukture nekdanjega režima še danes (pre)močno vpete v slovenski izobraževalni sistem, dokazuje dejstvo, da so enajstletnim otrokom v nekaterih osnovnih šolah še vedno prodajali pravljice o sanjski deželi Jugoslaviji. V javnosti se je leta 2020 namreč znašel izsek učbenika za peti razred osnovne šole, v katerem piše, da je v Jugoslaviji le ena stranka, na kar je napisana samohvala, kot bi bila Jugoslavija nova obljubljena dežela. Zagotovo učenci v petem razredu ne morejo razumeti vzporedne udbovske ekonomije, kjer je oblast z odpiranjem podjetij »off shore« v tujini prala denar ter z njim financirala svoja najpomembnejše gospodarske in finančne operacije. Del svojih sredstev iz črnih fondov pa je namenila za ubijanje in preganjanje političnih oporečnikov. Vsiljevanje agende nekdanjega režima petošolcem je zares podlo.
Levičarska kabala ne pozna meja
A levičarska kabala ne pozna meja, vedno bolj pritiska na otroke in jih želi vzgojiti v aktiviste na različnih področjih. Na področjih, pri katerih lahko z opravičilom, »da je za višje dobro«, empatične in ranljive ljudi prepričajo v hude zmote. Tudi v agendi LGBTQ, ki se tako močno forsira med mlade, pa čeprav je znano, kako se končajo zgodbe mladih, ki zavoljo te norije storijo nepopravljivo škodo. Dolžnost države je, da otroke pred zlorabami zaščiti, ne pa da jih izvaja, kot to počne Miha Lobnik, »zagovornik načela enakosti«, ki za potrebe indoktrinacije otrok in spodbujanje propagande #LGBT izdaja gradivo, kakršno je na spodnji fotografiji.
»Mnoge šole in vrtci niso več varen prostor za otroke. Organizacije LGBTQIA+ so v zadnjih 15 letih ogromno denarja in moči vložili v indoktrinacijo učiteljic in učiteljev. Njihovi seminarji so celo uradno priporočeni med izobraževalnimi seminarji za učitelje. V zadnjih 15 letih so po moji oceni radikalne organizacije LGBTQIA+ rekrutirale in usposobile za širjenje ideologije LGBTQIA+ med otroki okoli 500 učiteljic in učiteljev. Izdali so tudi več priročnikov za učitelje, kako naj otroke napeljujejo v življenjski slog LGBTQIA+. Temu je namenjen tudi t. i. certifikat LGBT prijazno. Vrtci in šole, ki so pridobili ta certifikat, so se zavezali, da bodo svoje zaposlene indoktrinirali v tej radikalni za otroke nevarni ideologiji. Vse to je bilo financirano z davkoplačevalskim denarjem.«, je komentiral Aleš Primc, znan kot borec za pravice otrok.
Ob tem se ne čudimo, da so škodljive posledice omenjene ideologije že vidne. Še nedavno je eden od staršev, ki ima otroka na eni od slovenskih osnovnih šol, sporočil, da so starši od učiteljice prejeli dopis, da morajo za enega od otrok uporabljati nevtralne zaimke. Starši so mu namreč spremenili spol, mu uradno spremenili ime, ravnateljica pa skladno s tem poziva vse učitelje, da pri tem uporabljajo spolno nevtralne stavke. Še ne tako dolgo nazaj je spolna vzgoja v javnih šolah vključevala nekaj neprijetnih ur gledanja preprostih črtnih risb, ki prikazujejo človeško rast in razvoj, in poslušanja nasvetov, kako biti previden, spoštovati druge in prihraniti seks za zakon. Danes so stvari zelo drugačne. »Življenjska dejstva« se niso spremenila, toda »inkluzivnost«, »spolna pozitivnost« in drugi popularni koncepti so spremenili spolno vzgojo. Starši imajo danes dve glavni skrbi glede spolne vzgoje v slovenskih šolah: da seksualizira otroke in da je polna indoktrinacije LGBTQ. To s polno paro podpira in izvaja Lobnik, radikalni homoseksualni aktivist, nič drugačen pa ni niti minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je kot bloger na portalu Narobe.si velikokrat izkazal naklonjenost homoseksualnim nagnjenjem. Lobnik in Maljevac sta bila ustanovitelja LEGEBITRE, ki danes služi za »pranje možganov« v nasprotju z biologijo, znanostjo in moralnimi vrednotami.
Ne čudimo se, da je prav Maljevac uredil priročnik za tiste, ki bi radi vedeli kaj več o seksu pod vplivom drog oz. »kemseksu«, kot je zapisano v priročniku.
Pri nas leva propaganda vedno bolj postaja del izobraževalnega sistema, čeprav taka vrsta propagande in indoktrinacije sploh ne sodi v izobraževalne ustanove.
Legebitrini aktivisti pa niso edini, ki pod patronatom ministrstva za šolstvo skrbijo za indoktrinacijo učiteljev. V iskalniku npr. Kataloga za šolsko leto 2021/2022 je bilo mogoče najti tudi Društvo parada ponosa, ki je izvajalo program »Šola kot varen in vključujoč prostor za LGBTIQ+ mlade«. Tako program Legebitre kot Parade ponosa sta bila uvrščena v tematski sklop »prednostnih tem« in sta spadala v »programe profesionalnega usposabljanja«.
»LGBTQIA+ je zlo«
“Če si da zaveden fant odrezati moški spolni organ in narediti ženskega, bodo še zmeraj skoraj vse celice v njegovem telesu moške. Bo pa ostal trajno pohabljen, neploden, prikrajšan za lepoto v spolnem odnosu ter do smrti odvisen od zdravil in psihiatrov. LGBTQIA+ je zlo, eno najhujših za otroke in mlade, zato je treba to ideologijo iz šol izkoreniniti,« poudarja Primc.
Levičarski indoktrinaciji je treba narediti konec
Primc trdi, da se morajo starši ideologiji LGBTQIA+ v šoli z vsemi silami upreti. »Organizacije LGBTQIA+ so naštudirale psiho otrok in najstnikov in imajo izjemne rezultate. Po podatkih raziskav od 20−40 odstotkov otrok, ki so podvrženi manipulaciji LGBTQIA+, prestopi v ta življenjski slog in se tako identificirajo. Namen učiteljic LGBTQIA+ je, da otrokom uničijo predstavo o lastnem spolu in heteroseksualni spolni usmerjenosti. Hočejo, da bi čim več otrok začelo razmišljati, da bi spremenili spol. Sprememba spola pa ni nič drugega kot pohaba, saj spola ni mogoče spremeniti, saj spola ne definira samo videz in spolni organi, ampak skoraj vse celice v telesu, ki so pri moških moške, pri ženskah pa ženske.«
Da je problematika kulturnega marksizma dejstvo in da ne gre le za neke teorije zarote, kot nas prepričujejo levičarji, pa že leta trdi tudi Esclusa. Kulturni marksizem je področje njegovega raziskovanja, v svoji najnovejši knjigi z naslovom »Klasična umetnost in kulturni marksizem« pa tudi pojasni, zakaj želijo levičarji uničiti vrednote naše zahodne civilizacije, da bi vsilili neomarksizem, idejo, ki so se je učili pri italijanskem komunistu Antoniu Gramsciju, kasneje pa ga je razvila Frankfurtska šola, in kako se mu z umetnostjo upreti. Esclusa je prepričan, da v vseh teh delih – bodisi v literaturi, poeziji, glasbi ali slikarstvu – oznanjajo ljubečega Boga, potrjujejo, da so ljudje ustvarjeni po njegovi podobi in podobnosti, ter zagovarjajo obstoj nespremenljivih resnic, veljavnih za vse človeštvo, ne glede na čas in mesto. Sodeč po vsem navedenem pa postaja očitno, da tudi pri nas leva propaganda vedno bolj postaja del izobraževalnega sistema, čeprav taka vrsta propagande in indoktrinacije sploh ne sodi v izobraževalne ustanove.
