Piše: Vida Kocjan
Z Ivanom Molanom, dolgoletnim županom občine Brežice, smo se pogovarjali v petek. Teme so bile poplave, poslovanje občine, črpanje evropskih sredstev, vložitev podpisov za spremembo nekaterih zakonov in žgoča migrantska problematika.
Demokracija: Gospod Molan, reki Sava in Krka sta prestopili bregove v brežiški občini in povzročili veliko težav pri poplavni zaščiti naselij Loče, Čatež, Krška vas in Velike Malence. V Sevnici in Krškem tega ni bilo. Kaj se je dogajalo?
Molan: Posavje je bilo celo poplavno ogroženo. Leta 2000 je bil sprejet zakon o spodnji Savi, kjer je bilo dogovorjeno, da se bo zgradilo pet hidroelektrarn in sočasno uredila poplavna varnost, nato še infrastruktura, možnost namakanja in predvsem vse v dobro turizma ter gospodarskega razvoja. Od leta 2000 do 2017 so bile zgrajene štiri hidroelektrarne (HE), vključno z urejeno poplavno varnostjo. Zato v Radečah, Sevnici in Krškem ni več težav s poplavami. Zgrajena je bila tudi HE Brežice, žal pa ne HE Mokrice kot zadnja hidroelektrarna, ki je ključna za dokončanje poplavne varnosti. Slednja bi morala biti tudi razbremenilnica vseh hidroelektrarn. Brežice smo v tem primeru praktično še na slabšem. Treba je vedeti, da se z ureditvijo strug Save, Savinje, Krke v zgornjem toku voda ne razliva več po Radečah, Sevnici in Krškem, pride pa ta veliki val v Brežice. Zdaj nas je zalil, saj nimamo še dokončane poplavne varnosti predvsem zadnjih vasi, kot sta Loče, in Rigonce, delno sta nedokončani tudi Krška vas in Čatež.
Demokracija: Se pravi, zalilo je Loče, Čatež, Rigonce?
Molan: Tako je. Imeli pa smo tudi srečo, da se ni uresničila napoved, da bo prišlo do 4.000 enot vode pretoka na kubični meter. Ker stvari niso dokončane, bi prišlo celo do tega, da bi se voda razlivala čez zgrajene nasipe, kot je Krška vas, tudi v Čatežu in na Mostecu bi šla verjetno čez nasipe. Poplava bi bila katastrofalna. Kljub temu pa je bilo tudi s 3400 kubičnih metrov pretoka treba najprej odpirati razbremenilne zapornice, da so Savo iz struge spustili v Vrbino. S tem so znižali val na nasipih, tako da ni prišlo do razlitja čez nasipe v Krški vasi, Čatežu in na Mostecu. Kljub temu pa nam je začelo na Čatežu trgati nasip in smo ga morali dvigovati in varovati z vrečami. Prav tako je v Krški vasi prišlo do določenih vdorov vode, zalilo je nekaj kleti. Loče so še popolnoma nezaščitene, sredi vasi je bilo okoli 1,2 metra vode. V Krški vasi in Ločah imajo hiše večinoma dvignjene, tako da v notranje stanovanjske prostore voda ni prihajala, imajo pa večinoma zalite kleti in garaže. Tudi na Malencah je zalilo eno hišo. Velike težave imamo predvsem s podtalnico, ki je zalila Terme Čatež, kjer je bilo treba iz kampa sredi noči evakuirati okoli 2000 ljudi.
Demokracija: Terme Čatež so v zasebni lasti. So ljudi evakuirali lastniki ali kako je to šlo?
Molan: Obvestili so nas, da je treba ljudi evakuirati. Obvestilo smo posredovali v Terme Čatež, tam pa so najprej razmišljali, da evakuacija ni potrebna. Potem pa sta civilna zaščita in policija okoli 23. ure pomagali ljudi evakuirati. Zagotovili smo jim športno dvorano, večino so jih pripeljali v Brežice na različna parkirišča, tako da so nekateri spali v avtih, nekateri so odšli domov, Nizozemcem pa smo omogočili prenočitev v športni dvorani. Nekaj več kot 100 jih je prespalo v športni dvorani.
Demokracija: Je škoda že ocenjena?
Molan: Škodo je v tem trenutku težko oceniti. K sreči pri nas ni tako velike škode, ker ni bilo hudourniških voda in ni prišlo do poškodb na infrastrukturi. Sama škoda na objektih ne bo zelo velika, je pa seveda predvsem gospodarska škoda za Terme Čatež in turizem, kjer bo gospodarski del imel precejšnji izpad prihodka.
Demokracija: Terme zdaj normalno obratujejo?
Molan: Zdaj že normalno obratujejo. Naši gasilci so se maksimalno potrudili, na terenu je bilo 250 gasilcev in prostovoljcev. Predvsem so veliko objektov zaščitili s protipoplavnimi vrečami in nato pomagali pri čiščenju. V Brežicah smo stvari večinoma že sanirali, ponekod črpajo samo še podtalnice iz kleti. Vse drugo pa smo k sreči sanirali po zaslugi res izjemnega prostovoljstva.
Demokracija: V delu javnosti je precej odmevala vaša izjava, da so občanke in občani zgroženi, da ste bili znova žrtev poplav zaradi birokratskih zapletov in nenehnih pritožb ter neuresničevanja obljub o ureditvi poplavne varnosti. Kako je s tem?
Molan: Menim, da je to vsem v Brežicah jasno. Povedal sem že, da je bil leta 2000 sprejet zakon o ureditvi reke Save, vključno s hidroelektrarnami in poplavno varnostjo. Zgrajene so bile štiri HE, leta 2013 je bil sprejet Državni prostorski načrt za HE Mokrice. Od tega leta pa se preprosto nič ne premakne. Nikakor ne pride do tega, da bi HE Mokrice lahko začeli graditi. Razlog so nenehne pritožbe Društva za preučevanje rib iz Ljubljane. Nas pa skrbi, da se že vse od leta 2018 te pritožbe nikakor ne morejo končati, da bi prišlo do pravnomočnega gradbenega dovoljenja in do začetka še zadnje investicije, vključno s hidroelektrarno in poplavno varnostjo. Na občini čakamo tudi na most čez Savo, ki ga ne moremo začeti, ker ni okoljskega soglasja. Vse drugo je urejeno. Ta most res nujno potrebujemo. Ob zadnjih poplavah je bil železni, sicer enosmerni, most zaprt zaradi varnosti. To pomeni, da bi ob zaprtju obstoječega betonskega mostu v brežiški občini ostali brez povezave čez reko Savo. Tako dejansko ni mogoče kaj drugega, kot reči, da smo zaradi birokracije in vseh teh zapletov znova poplavljeni, kajti v zgornjem delu Save (Radeče, Krško in Sevnica) nimajo več poplav. Če bi bilo to urejeno, tudi naše vasi ne bi več plavale.
Ta čas nas je najbolj strah, kaj se bo zgodilo, če bodo vsi hudourniki urejeni. To pomeni, da bo v reki Savi še večji pretok, še večja hitrost rečnega toka, in če ne bo v Brežicah dokončana veriga HE, nas bo ob vsakem večjem neurju še bolj zalivalo. Na neki način bomo žrtve poplavne zaščite vse Slovenije.
Demokracija: Se vse te vode zlijejo k vam?
Molan: Vse se zlije k nam – Sava, Savinja, na koncu še Krka. Ko se vse tri reke srečajo, pride do res izjemno visokega poplavnega vala. S tem da je že tako ali tako naše polje v Vrbini kot retenzijska površina, kar pomeni, da so na neki način naša polja že žrtvovana za to, da Slovenijo varujemo pred poplavami.
Demokracija: Se o tem pogovarjate s predstavniki vlade, ministrstev?
Molan: O tem smo se pogovarjali že z različnimi ministri, predsedniki vlad, a dejstvo je, to je moja ocena, da sta naša državna uprava in sistem očitno neoperativna. Za nas je nerazumljivo, da državni projekt, ki je strateškega pomena tako z energetskega kot s poplavnega vidika, lahko eno društvo blokira že toliko let. Tako da sem zgrožen predvsem nad sistemom, kajti ni logično, da vlada ne more rešiti tega problema. Mislim, da imamo v temu primeru neoperativno državo.
Demokracija: Posamezniki iz društva na družbenih omrežjih že sporočajo, da ne bo miru. Kaj vse to lahko pomeni tudi za druga območja?
Molan: Ne bi se ukvarjal z ljudmi iz društva. Bolj me skrbi, da imamo državo, ki je neoperativna. Lahko se pojavi kdorkoli v Sloveniji. Po tem neurju se bo lahko enako pritoževal kot ti v našem primeru. To pomeni, da v Sloveniji poplavne varnosti ne bomo zgradili še sto let. Nadalje so v zdajšnjih poplavah porušene nepremičnine. Po zdajšnji zakonodaji bo trajalo dve, tri leta, preden bodo lahko kaj naredili. Brez spremembe zakonodaje je to nemogoče. Če pa pride do skrajnosti, da se začne nekdo pritoževati, kot se v našem primeru eno društvo, pa tega sploh ni mogoče izvesti. Zato menim, da je nujno, da pride do spremembe zakonodaje, da ne prihaja do takšnih ovir. Podoben primer imamo tudi, ko bi radi zgradili nasip ob reki Sotli. In seveda, če samo en lastnik noče podpisati soglasja, preprosto ne pride do gradbenega dovoljenja in te lahko izsiljuje. Posledično to pomeni, da dejansko ne moreš zaščititi vseh teh ljudi. Zato je treba nujno spremeniti zakonodajo. Najprej zato, da lahko začneš graditi, če gre za strateško naložbo, čeprav lastnik ne želi prodati zemlje ali te izsiljuje. Nato dobi realno odškodnino, vendar pa ne more graditve zavirati desetletja zato, ker ne želi ali nima rešene zemljiške stvari ali kaj podobnega.
Demokracija: Z vlade poročajo, da so se v teh dneh sešli z nekaterimi občinskimi združenji. Ste bili kje vključeni?
Molan: Vem, da se pogovarjajo, prav danes je prek zooma en tak pogovor, vendar gre tu bolj za zbiranje predlogov. Kaj bodo upoštevali, še ne vemo. Opozoril pa sem že, da je največji problem pri teh poplavah, podobno kot v našem primeru, da nadomestne gradnje ne moreš postaviti na istem mestu. Če je nekomu odneslo hišo, bo gradil nekje drugje. Treba je spremeniti zakonodajo, da lahko na drugi lokaciji postaviš nadomestno gradnjo.
Demokracija: S katerimi ministrstvi se pogovarjate?
Molan: V bistvu se pogovarjajo kar prek predsednika vlade in ministrstev za okolje in za infrastrukturo. Ti dve ministrstvi sta glavni za te zadeve.
Demokracija: Ali poslanka z vašega območja tudi sodeluje pri tem?
Molan: S poslanko smo se srečali, saj tudi ona prebiva na območju Čateža, kjer je na neki način ogrožena in vse to dobro pozna. Upam, da bo zagovarjala te stvari. Za zdaj imamo njeno podporo, druga stvar pa je, ali ji bo uspelo na ravni vseh državnih institucij te stvari tudi realizirati.
Demokracija: Nekateri opozarjajo, da bi morala država področje poplavne varnosti prenesti v pristojnost občin. Kako je pri vas to urejeno?
Molan: Zagotavljanje poplavne varnosti je še vedno v pristojnosti države in ne občin. Problem je, da nismo tisti, ki lahko peljemo postopke, predvsem kar zadeva vodna soglasja in vse drugo v zvezi s tem. Kakšne manjše protipoplavne zadeve bi lahko urejale občine, takšnih pa, kot so npr. pri nas, ko je treba urediti celotna naselja, občine zagotovo ne bi mogle izpeljati. Gre za večmilijonske investicije. Na državni ravni je dovolj zaposlenih na ministrstvih, treba jih je usposobiti, da bodo bistveno bolj operativni, in jim za to dati tudi potrebno orodje.
Demokracija: Kako v občini pokrivate stroške, ki enormno naraščajo, povprečnine pa niso dvignili? Imate težave?
Molan: Težave so velike. Občine imamo denar za tekoče stroške, nimamo pa več denarja za investicije. Pri nas je primer osnovna šola v Artičah, ki je v slabem stanju. Pridobili smo gradbeno dovoljenje, da bomo začeli graditi. Cene so zrasle s 7 na 9 milijonov evrov. Druga težava je, da ministrstvo ne sofinancira več investicij, ker nima denarja, saj so vse bolj ali manj porabili za plače. Občina pa preprosto nima več denarja, da bi gradila novo šolo, po drugi strani pa se soočamo z dnevnimi pritiski tako staršev kot učiteljev. Vsekakor je problem, da občine nimamo denarja za to. V tem neurju je v učilnice omenjene začelo zamakati. Glavni problemi so torej, da občina ne more več zagotavljati osnovnih stvari, ki bi jih morala, kot so šole, vrtci. Po drugi strani pa je zdaj nova zakonodaja, da moramo na vseh teh objektih postaviti sončne elektrarne, vira za to pa nimamo.
Delo v občinah je v tem trenutku izredno težko in zahtevno, kajti na eni strani vsak dan dobivamo nove predpise, po drugi strani pa nimamo virov in predvsem ne zakonskih možnosti, da bi to naredili.
Demokracija: Kako pa je s črpanjem evropskih sredstev?
Molan: Nekateri razpisi so se začeli šele zdaj, lani in v prvi polovici letošnjega letaje bilo zelo malo ali skoraj nič razpisov. V občini imamo vse pripravljeno za graditev kanalizacije na enem območju, začetek smo predvidevali že lani spomladi. Z menjavo vlade so se zamenjali ljudje, vsak človek, ko pride, želi imeti dodatna pojasnila, nove zahteve. Tako zdaj že leto in pol ne dobimo soglasja, da začnemo delati, kar pri črpanju evropskega denarja pomeni vsaj enoletni zastoj.
Demokracija: Občine, med njimi so tudi Brežice, so zbirale podpise za ureditev romske problematike. Kaj je pri tem novega?
Molan: Občine smo zbrale dovolj podpisov za spremembo romske problematike. Tu gre predvsem za to, da bi na neki način prisilili Rome, da bodo svoje otroke pošiljali v šolo, da se bodo izobraževali. To, kar je zdaj, je res katastrofa. Ogromno problemov povzročajo predvsem mladoletni otroki, kradejo, trgujejo z mamili, ogromno mladih punc se zateka k njim. Kaj jim dajejo, ne vemo. Vsake toliko časa slišimo, da kakšna punca izgine in jo najdejo potem pri njih. Dogaja se marsikaj, vsi v tej državi si pred tem zatiskajo oči. Vsi govorijo, da so nemočni; pogovarjali smo se tako s tožilci kot policijo in vedno pravijo, da oni svoje naredijo, več ne morejo. Težave pa so vsak dan večje. Tudi iz policijskih dnevnih poročil je razvidno, da skoraj ni dneva, da ne bi prišlo do ropa, vandalizma, pretepa ali česa podobnega. Problematika je izjemno zahtevna. Župani na to opozarjamo, poskušali smo tudi tako, da smo zbrali 5000 podpisov in jih vložili v državni zbor. Zdaj pa je vse odvisno od tega, ali bodo poslanci in vlada prisluhnili in spremenili zakonodajo, kajti brez sistemskih rešitev tega ni mogoče rešiti in bo po moje postalo neobvladljivo. Treba je vedeti, da praktično skoraj noben Rom ne dela več, mogoče na sto eden ali dva. Če ne bomo dosegli, da se bodo začeli civilizirati, bo vse še hujše. Pri nas se je zdaj zgodilo, da so iz romskega naselja v dveh vaseh kupili hiše, življenje v tej vasi pa je zaradi pretepov in kraj postalo nevzdržno. Strah me je, da bo prišlo do spontanega upora med civilnim in romskim delom prebivalstva.
Demokracija: Pričakujete, da vam bo vlada prisluhnila, so kakšni odzivi?
Molan: Niso najbolj navdušeni, izgovarjajo se na človekove pravice, vendar menim, da je ključna človekova pravica to, da imajo otroci možnost izobraževanja. Ne morejo zdaj reči, da je kršenje človekovih pravic, če predlagamo, da starši ne morejo dobiti otroškega dodatka za otroka, če ne hodi v šolo, oz. država v takih primerih ne daje več denarja, kajti ocenjujemo, da z denarjem, ki ga starši dobijo za otroke, kupujejo marsikaj, od pijače, alkohola, orožja do vsega drugega. Mislim, da mora biti ta denar namenski za to, da bodo otroci imeli možnost izobraževati se. Prav tako menim, da ne morejo posamezniki prejemati stalne socialne podpore, če ne želijo delati. Nerazumljivo je tudi, da imajo nepismeni ljudje vozniška dovoljenja in se vozijo okoli, delajo probleme. Ne vem, kako lahko nekdo naredi izpit, čeprav ne zna brati in pisati, ko pa vemo, da naši občani zelo težko pridejo do vozniškega dovoljenja, pa so pismeni ipd. To je za nas nerazumljivo, zato menimo, da če človek nima končanih vsaj sedem letnikov osnovne šole, ne more dobiti vozniškega dovoljenja.
Demokracija: Imate tudi migrante, večina jih mejo nezakonito prestopi prav v vaši občini.
Molan: V zadnjih mesecih se je to izrazito povečalo, predvsem zdaj skoraj vsi hodijo čez našo občino, ker jim je to očitno najlaže. Pridejo do Zagreba, od tam gredo do meje. Občani smo zgroženi, samo v tem tednu, od 4. do 9. avgusta, je bilo na našem območju 1.300 migrantov. Ključen problem je, da to zdaj, kot kaže, sploh ni več nezakonito, ampak z organiziranim prevozom migranti pridejo čez mejo, se usedejo in pokličejo policijo. Policija pride ponje, jih popiše, oskrbi in nato odpelje v zbirne centre. Prehod meje je očitno organiziran in dogovorjen. Za prebivalce je to izjemno neprijetno, v zadnjem času prejemamo vse več klicev. Migranti hodijo po vaseh, igriščih. Zelo neprijetno je tudi za naše ljudi, ko so na poljih. Ljudje se že bojijo iti na polje. K sreči do zdaj še ni bilo incidentov, je pa neprijetno, če je ženska sama na polju in pride večje število migrantov. Ljudje so res vse bolj zaskrbljeni. In kar je najhujše, ljudje so tudi razočarani, saj je bilo rečeno, da bodo panelno ograjo v vaseh lahko obdržali, če bodo to želeli. Panelne ograje varujejo njihova dvorišča. Strinjajo se, da se umakne rezilna žica, panelna ograja pa naj ostane ob dvoriščih. Samo tako lahko preprečijo, da migranti ne bodo hodili po njihovih dvoriščih. Če že pridejo, gredo po cesti in potem naprej.
Demokracija: Sešli ste se tudi z notranjim ministrom …
Molan: Tako je. Sprva nam je bilo obljubljeno, da bodo ljudje lahko vzeli ograje, potem je rekel, da bodo to preučili, zdaj pa nimamo več nobenega podatka. Pravijo pa, da ograjo umikajo, da jo potrebujejo na drugih lokacijah. Zdaj bomo še enkrat poskušali s podpisi krajanov na ministra apelirati, da bi vseeno pustili panelno ograjo v naseljih ob dvoriščih.
Demokracija: Je minister omenil ali ste prejeli kakšen dopis za postavitev migrantskega centra?
Molan: Ne. Ves čas nam zagotavljajo, da v občini Brežice migrantski center ni predviden. V začetku je bil neki poskus, ampak smo že takrat povedali, da imamo toliko migrantov, da to ne pride v poštev in bi bilo neprimerno, da bi imeli še migrantski center. Tako ali tako imamo tisoč migrantov tedensko na našem območju. Tudi z varnostnega vidika bi bilo zelo težko nadzirati, kateri so mejo prestopili zakonito in kateri ne.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)
