9.1 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

(IZ TISKANE DEMOKRACIJE) Dvomov ni več: Pirc Musarjeva stopa po Türkovih stopinjah

Piše: Gašper Blažič

Na lansko obletnico plebiscita, 23. decembra 2022, je Nataša Pirc Musar tudi formalno prevzela posle v Uradu predsednika RS, kjer je do tedaj deset let deloval Borut Pahor. Ob prvem letu njenega mandata pa je postalo jasno, da so se zle slutnje uresničile.

Pokazalo se je namreč, da je Nataša Pirc Musar v svoji drži zelo podobna nekdanjemu predsedniku Danilu Türku, ki ga je po koncu prvega mandata ob vnovični kandidaturi premagal Borut Pahor. Türk je namreč deloval precej izključevalno in pristransko, kar ga je na koncu stalo zmage, kasneje pa tudi izgubljene bitke pri kandidaturi za generalnega sekretarja OZN, saj si je z nekaterimi precej nediplomatskimi potezami v preteklosti zapravil podporo zlasti afriških držav. Pirc Musarjeva je očitno sledila njegovi politiki, saj sta jo Milan Kučan in Danilo Türk pred lanskimi predsedniškimi volitvami javno podprla. Spomnimo: Nataša Pirc Musar je bila lani izvoljena 22. novembra v drugem krogu, ko je v spopadu z Anžetom Logarjem dosegla skoraj 54 odstotkov glasov, seveda tudi ob močni podpori Golobove vlade in mainstream medijev. Anže Logar je ob prejetih 414 tisoč glasovih dosegel rekord med dosedanjimi desnosredinskimi predsedniškimi kandidati.

Tedniku Demokracija večkrat izrekla globo

Bojazni, na katere smo opozarjali pred predsedniškimi volitvami, se uresničujejo. Za Pirc Musarjevo je bilo znano, da je bila v preteklosti že kot študentka prava najprej novinarka na nacionalni televiziji in nato še na Pop TV, pa tudi moderatorka na Radiu Hit. Kasneje se je zavihtela na funkcijo informacijskega pooblaščenca in že takrat pokazala precej pristransko delovanje, saj je v tistem času prek administrativnih kazni pritiskala na tednik, ki ga berete. Že junija 2006, na začetku svojega delovanja informacijske pooblaščenke, je izrekla dve globi, in sicer tedanjemu odgovornemu uredniku Direkta Bojanu Požarju v višini 200.000 tolarjev zaradi objave obdukcijskih zapisnikov Inštituta za sodno medicino, ki so se nanašali na obdukcijo treh žrtev nesreče pred vhodom v diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah, kazen v isti višini pa tudi Demokraciji in njenemu odgovornemu uredniku Metodu Berlecu zaradi objave nekaterih najvišjih bruto in neto izplačanih plač v družbi Delo za mesec februar 2006 z imeni in priimki prejemnikov. V uradu naj bi bili ugotovili, da je sta dnevnik oz. tednik s takim ravnanjem nezakonito uporabila in posredovala javnosti osebne podatke, čeprav za njihovo obdelavo nista imela podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, za objavo pa tudi ni prevladal javni interes. Ob tem naj spomnimo, da je prostore uredništva (takrat na Komenskega 11 v Ljubljani) obiskal državni nadzornik Jože Bogataj in od urednika zahteval vir, ki je posredoval podatke, čeprav velja pravilo, da novinarji vira ne izdajamo, niti na sodišču ne. To seveda ni bil njegov prvi obisk v uredništvu Demokracije – že deset let prej (1996) je obiskal uredništvo, ker je Demokracija javno objavila sezname sodelavcev komunistične tajne službe, češ da takšna objava ni dopustna, ker gre za osebne podatke posameznikov?!

Odločbo urada informacijske pooblaščenke iz leta 2011 je osem let kasneje razveljavilo ustavno sodišče. (foto: Daniel Novaković / STA)

Ustavno sodišče razveljavilo škandalozno odločbo

Kasneje je sledilo še nekaj podobnih odločb. Leta 2011 je Pirc Musarjeva oglobila Demokracijo zaradi objave dopisovanja med sodnikom Francem Dobrovnikom in novinarjem Mladine Igorjem Mekino. Novinarko Petro Janša in urednika Metoda Berleca je oglobila vsakega s po 1.660 evri (kar je bilo približno toliko kot dve mesečni neto plači novinarjev Demokracije), založnika Nova obzorja kot izdajatelja Demokracije pa z 8.340 evri. Okrajno sodišče v Kranju je kazen leta 2014 potrdilo, ustavno sodišče pa je odločbo leta 2019 razveljavilo. Prekrškovni organ namreč ni upošteval pomena raziskovalnega novinarstva z vidika pravice novinarke do svobode izražanja in s tem na drugi strani informiranja javnosti o zadevah javnega interesa, kar ravnanje sodstva nedvomno je, je takrat zapisalo ustavno sodišče. Seveda pa Pirc Musarjeve to ni ustavilo, da ne bi nadlegovala tudi nekaterih drugih medijev, zlasti ko so začeli objavljati podatke o finančnih poslih obeh sinov Zorana Jankovića. Celo ko sta urednik Financ Peter Frankl in novinar Jaka Elikan v šali nakazala 30 evrov Jankoviću, je Pirc Musarjevo zanimalo, kje sta dobila podatke o Jankovićevem osebnem računu. Prav tako se je Pirc Musarjeva v vlogi informacijske pooblaščenke zaganjala v objavo obtožnega predloga v zadevi Patria, ki je bil objavljen na portalu Politikis.

Nataša Pirc Musar je s podeljenim priznanjem Katarini Bervar Sternad podelila legitimnost vsej levičarski paravojski, ki želi uničiti alternativne medije.

Z ovadbami nad urednika Demokracije in portala Nova24TV.si

Ta dejstva seveda navajamo samo zaradi lažje predstave o odnosu Pirc Musarjeve do medijev. Kot je znano, je po izteku mandata (2014) informacijske pooblaščenke odprla odvetniško pisarno in večkrat zastopala posameznike v tožbah proti medijem. Med drugim je kandidirala za generalno direktorico RTV Slovenija (neuspešno, vendar je na račun tega potegnila lepo odškodnino) in nato postala predsednica Rdečega križa Slovenije. Vendar izpostavljamo predvsem naslednjo zgodbo, ki je prav tako povezana z delovanjem Pirc Musarjeve. Pred nekaj meseci je namreč urednik Demokracije Metod Berlec prejel vabilo na zaslišanje na Policijsko postajo Ljubljana Bežigrad, in sicer kot obtoženec. Podobno vabilo je dobil tudi Marko Puš, urednik spletnega portala Nova24tv.si. Sprva ni bilo jasno, česa sta obtožena, izkazalo pa se je, da je bila to očitno posledica objave članka 6. oktobra lani, ko je bil na obeh spletnih straneh (demokracija.si in nova24tv.si) objavljen video pogovora z mladoletnikom, ki je pred migranti branil svojo 13-letno sestro. Omenjeni 16-letnik se je predstavil z imenom in priimkom, prvotno pa je posnetek tega pogovora objavila Nacionalna tiskovna agencija. Objava naj bi bila zakonsko sporna zaradi objave imena in priimka mladoletnika, a vendarle se je izkazalo, da je bil to samo izgovor, še zlasti po tistem, ko je bilo ugotovljeno, da je ovadbo dejansko vložila Pravna mreža za varstvo demokracije, ki združuje več institucij, med drugim Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenija (AI), inštitut Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. Gre torej za nekakšno koalicijo levičarskih nevladnih organizacij oziroma za t. i. paradržavno združbo, ki je povezana z levičarskim Mirovnim inštitutom. In ne samo to: pravno zastopstvo omenjene pravne mreže, ki bi ji bolj pristajal naziv »pravna mreža za uničevanje demokracije«, že nekaj let opravlja odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle. Seveda to ni naključje. Čeprav Pirc Musarjeva po izvolitvi za predsednico RS ne opravlja več odvetniških poslov, pa je jasno, da je vsaj posredno še vedno povezana s svojimi klienti. Več o tem pa v nadaljevanju.

Katarina Bervar Sternad je iz rok svoje nekdanje odvetnice dobila priznanje za domnevno varovanje človekovih pravic. Noro. (foto: Tamino Petelinšek / STA)

Že leta 2021 brez tehtnega razloga ovadili Urbanijo

Naj ob tem še omenimo, da je Pravna mreža za varstvo demokracije kazensko ovadila tudi Uroša Urbanijo, ker naj bi bil kot direktor Ukoma v času prejšnje vlade spravil STA na rob preživetja. Postopek je bil sicer sprožen že maja 2021, ko je odvetniška družba Pirc Musarjeve vložila kazensko ovadbo zoper Urbanijo, češ da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je Urbanija kot uradna oseba in javni uslužbenec izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti, s čimer naj bi bil oškodoval STA. V ovadbi je Pravna mreža za varstvo demokracije navedla, da je Urbanija kot direktor Ukoma večkrat zahteval dokumentacijo STA, čeprav za to v zakonodaji ni imel podlage, in posegel v uredniško neodvisnost agencije. Izpostavila je tudi, da v nasprotju z zakonodajo ni pravočasno odredil in odobril plačil za opravljanje javne službe, s tem pa je Slovenski tiskovni agenciji povzročil premoženjsko škodo in onemogočal njen obstoj. Seveda pa je jasno, da je ovadba privlečena za lase, saj je do rešitve situacije glede financiranja STA prišlo po zamenjavi vodstva STA, ko je odšel direktor Bojan Veselinovič, s prihodom novega direktorja Igorja Kadunca (ki je vse prej kot »desni kader«) pa se je status STA uredil.

Ovadba proti Urošu Urbaniji je privlečena za lase, saj je do rešitve situacije glede financiranja STA prišlo kmalu po zamenjavi vodstva STA.

Na tožilstvu so za STA lani pojasnili, da je pristojna tožilka v zadevi, v kateri je Pravna mreža ovadila Urbanijo, od sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana zahtevala dopolnitev kazenske ovadbe, kar se je močno zavleklo, saj je policija menda kar sedemkrat prosila tožilca za podaljšanje roka za dopolnitev ovadbe. Očitno je zdaj predkazenski postopek končan in je Urbanijo sedaj ovadila še policija. Tako je – glede na zlorabe v policiji – paradržava povečala pritisk na Urbanijo, ki je od prvega decembra naprej urednik informativnega programa na Planetu TV, kjer pa stara nomenklatura nima lastniškega ali kakšnega drugega vpliva, zato skuša ta medij zlomiti s pritiski in z represijo.

Podelila priznanje svoji klientki

A glavno šele sledi. Urbanija se je junija 2021 na ovadbo Pravne mreže za varstvo demokracije odzval tako, da je na isto tožilstvo vložil kazensko ovadbo proti predstavnici Pravne mreže Katarini Bervar Sternad, direktorici Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki je v preteklosti veliko sodelovala pri svetovanju in pomoči ilegalnim migrantom, in proti tedanji odvetnici Nataši Pirc Musar. Očital jima je, da sta ga krivo ovadili. Kakšen je bil epilog te ovadbe, ni znano. Ime Katarine Bervar Sternad pa je vredno pozornosti zato, ker je ista oseba 11. decembra 2023, dan po 75. obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, iz rok predsednice Nataše Pirc Musar (!) prejela posebno priznanje za varstvo človekovih pravic. Kdo jo je predlagal za to priznanje in kdo je napisal obrazložitev, ni znano. Znano je le to, da je bilo takšno priznanje podeljeno prvič, v obrazložitvi pa kar mrgoli sprenevedanja. Še zlasti pomemben pa je tisti del obrazložitve, ki navaja, da začetki delovanja prejemnice priznanja segajo na področje brezplačne pravne pomoči, »njene izkušnje in delo pa so ključni, da se je leta 2021 oblikovala Pravna mreža za varstvo demokracije, ki se odziva in prispeva k ubranitvi načel pravne države in demokratične delitve oblasti v Sloveniji«. No, pravno državo branijo na ideološki podlagi, s priznanjem pa je Pirc Musarjeva podelila legitimnost vsej levičarski paravojski, ki si želi iz javnosti odstraniti vse medije, ki ne sodijo v krog podpornikov sedanje vlade in koalicije. Dejstvo, da predsednica in (nekdanja) odvetnica podeljuje državno odlikovanje svoji klientki, pa je dokaz klientelizma. Je pa očitno, da je Urad predsednice RS pri podelitvi napravil kar razkošno prireditev, kar je vidno iz obsežne fotogalerije, ki jo je objavila STA. Na podelitvi je med drugim nastopila tudi nekdanja diva zabavne glasbe Helena Blagne (ki je, kot je kasneje pisal Požareport, klientka odvetniške pisarne Pirc Musarjeve). Samo dva dni kasneje pa je Pirc Musarjeva v govoru v DZ poudarila, da »prihodnost zahteva, da se zavemo, da moramo imeti manj, da bi živeli bolje«. Ji verjamete?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine