Piše: Dominic Possoch (Bayern Rundfunk 24)
Ob obletnici vojne v Ukrajini mnogi pričakujejo rusko ofenzivo. Vendar pa vojni ekonomist Marcus Keupp ne vidi dokazov za to, temveč je, nasprotno od tega, mnenja, da nam je vojna pokazala kako »neumno« postopa ruska vojska
24.februarja 2022 je Rusija začela invazijo na Ukrajino. Vojni ekonomist dr. Marcus Keupp iz švicarske Vojaške Akademije ETH Zürich spremlja to vojno že od njenega začetka, do dandanes pa ga presenečajo postopki ruske vojske. Sicer misli, da se ni treba bati ruske ofenzive, opaža pa v kolikšni meri vpliva ruska propaganda na ljudi, ki zahtevajo, da se zaustavi Ukrajini dobava orožja.
BR24: Govori se, da ruske enote načrtujejo veliko ofenzivo, oziroma je le-ta že v teku. Se bo vojna v Ukrajini stopnjevala?
Dr. Marcus Keupp: To kar so Rusi do sedaj naredili ni podobno stopnjevanju, tudi po veliki ofenzivi, na katero se v zadnjih tednih sklicujejo mediji. Vse analitike naprošam, da se trezno posvetijo resničnim dejstvom o dogajanju na fronti. Takšen primer je Vuhledar, kjer smo v zadnjih dneh lahko natančno videli kakšne so ruske zmožnosti ofenzive. Kar smo videli pa je za Moskvo katastrofalno.
Rusi so tam izgubili celotno tankovsko brigado. Če je to vse, kar zmore slavna ruska vojska z domnevno neskončnimi rezervami, potem bi vsem analitikom svetoval, da so pri svojih objavah malce bolj pazljivi.
BR24: Torej obletnica 24. februarja ni pomemben datum za ruske operacije?
Keupp: Vse skupaj me spominja na stare razprave o dnevu zmage devetega maja prejšnjega leta, ko so vsi govorili, da bo Putin končno pozval k splošni mobilizaciji, in tako naprej. Zdi se, da se na Putina projektirajo tudi posamezna pričakovanja Zahoda.
Zahodni komentatorji so, vključno z mano, vedno znova presenečeni nad nesposobnostjo in taktično neumnostjo Putinove vojske, in nad tem kako razmetava s svojimi viri.
BR24: Naše naslednje vprašanje je bilo sicer o veliki ruski ofenzivi, vendar pa se sedaj zdi, da je postalo nepotrebno…
Keupp: Da, takšno govorjenje starši medijsko občinstvo, oziroma širi strah. Obenem je namen le-tega privabljanje klikov in komentarjev. Tako ljudje kliknejo na tovrstne zgodbe, ki se zatem širijo. Vendar pa, če si stvar pobliže ogledamo: ofenziva pomeni, da je treba zbrati ogromne količine materiala in ljudi, kar pomeni, da je treba najprej nakopičiti rezerve v zaledju, zatem pa se jih tako opremi, da so zmožne napredovati v zaprtih formacijah z veliko hitrostjo v dolgi liniji do preboja na fronti. Tako zgleda klasično, mehanično bojevanje iz druge svetovne vojne.
Dokler Rusi niso zmožni vzpostaviti potrebne logistike za vse to, ne bom verjel v zgodbe o veliki ofenzivi. Če bi se pripravljala, bi lahko preko satelitov ali z droni opazili kopičenje udarnih enot. Videli bi na stotine ali celo na tisoče vozil, ki se pomikajo proti Ukrajini. Vendar pa se nič od tega ne dogaja.
Kaj vidimo na posnetkih iz Vuhledarja? Slabo izurjene tenkovske posadke. Prva se s tankom zaletava na minsko polje, tista za njim to opazi, ga prehiti in se prav tako zaleti na minsko polje. Enako počne tudi tretja. To nam govori, da ni linije ukazovanja, da ni koordinacije sil in predvsem, da so posadke tenkov slabo izurjene. Če bi karkoli vedeli, se ne bi tako obnašali.
Ko to vidim, poskušam to prenesti na velike skupine, oziroma na tisoče ljudi, ki morajo delovati skupaj s svojimi vozili, da bi dosegli veliki napredek na fronti; iskreno povedano, žal mi je fantje, če je to stopnja vaše usposobljenosti. Dodajam pa tudi, da še zdaleč nisem prepričan. Veliko tega bi se moralo zgoditi, da bi verjel v zgodbico o domnevni veliki ofenzivi.
BR24: Kako potem vse to izgleda iz ruske točke gledanja?
Keupp: Če bo šlo tako naprej bodo ruske rezerve pošle tako hitro, da jih do poletja sploh ne bo več. To vam daje jasno sliko vojaške norosti, ki se tam dogaja. Ogromne rezerve, ki so jih podedovali od Sovjetske zveze, bodo v le nekaj mesecih pošle, v kratkem času pa se jih nikakor ne da obnoviti. To kar počnejo rusi je skoraj isto kot vojaški samomor.
Lahko si predstavljam kako Putin gleda na to; v redu, zahodni tanki bodo v sprednjem loku fronte od konca marca. To pomeni, da obstaja majhno časovno okno, dolgo približno šest tednov, od sedaj do konca marca, v katerem lahko poskuša doseči neko vrsto preboja, in upa da bo s tem porazil Ukrajino. Po pravici povedano, je to bolj pusta želja kot pa realnost.
BR24: Kako bi dobava bojnih leta Ukrajini spremenila igro?
Keupp: To bi bila precej odločujoča prelomnica v vojni, saj se zaenkrat vojna odvija znotraj paradigme »mehaničnega kopenskega vojskovanja«. Pravzaprav je precej nenavadno, da v tej vojni do sedaj skorajda nismo videli udeležbe vojnega letalstva. Tudi nobenega večjega bombardiranja ni bilo. Tudi kombiniranega vojskovanja s pehoto in oklepnih vozil ter vojnih letal ni bilo. Tu in tam se na obeh straneh pojavijo bojna letala in helikopterji, vendar ni nobenih velikih zračno-kopenskih bitk, kakršne smo lahko videli v drugi svetovni vojni. To pomeni, da je ta vojna bolj podobna prvi svetovni vojni, torej z veliko topništva, z mehanskimi sistemi in utrjenimi položaji in rovi.
Eno izmed prvih vprašanj, ki sem si ga postavil februarja 2022, ko se je začela vojna, je bilo zakaj ni intervencije iz strani ruskega strateškega vojnega letalstva? Moskva ima več od 1.200 strateških bombarderjev, ki bi načeloma lahko prosto leteli in nadzirali bojišče iz zračnega prostora celotne Ukrajine. Vendar jih ni nikjer.
Zaradi tega mislim, da je Rusija nezmožna izvajati takšne bitke. Če pogledate obnašanje ruskih pilotov ali način, na katerega izstreljujejo svoje rakete, se zdi da so preprosto nesposobni voditi resno borbo v zraku. Znajo le tu in tam izstreliti kakšno raketa na ukrajinske civiliste, medtem ko letijo nad Rusijo. Tega so sposobni, ne pa tudi pravega boja v zraku.
Če v takšno bojevanje vključimo letalo tipa F-16, ki je na zahodni stopnji tehnologije in se lahko brez težav zoperstavi Suhoju 24 ali 25, potem je to nova stopnja vojaške sposobnosti za Ukrajino, ki bi bila lahko za vojno odločnega pomena.
BR24: Eden od argumentov proti novi dobavi orožja Ukrajini v Nemčiji je, da bi to lahko zaostrilo vojno, saj je Rusija konec koncev nuklearna sila.
Keupp: Da, da, gre za nemško tesnobo pred nuklearno vojno, ki je vedno prisoten, ruska propaganda pa ga zna dobro izkoriščati. Vendar pa, poglejmo si zadevo iz zgodovinskega vidika. Februarja 2022 je bilo rečeno: »če dostavite orožje, bo prišlo do nuklearne vojne«. Kaj se je zgodilo? Nič. Maja 2022 je bilo prav tako rečeno: »Če dostavite topništvo, bo prišlo do nuklearne vojne«. Spet se ni nič zgodilo. Septembra 2022 je bilo rečeno: »Če takoj ne ustavite iniciative s tanki, bo nuklearna vojna«. Nič se ni zgodilo.
Če se ozremo na Anglijo, Poljsko, baltske države, ni tam nobene od teh tako tipično nemških razprav. To je prav res nemška tesnoba ali nemški strah. Seveda ga podpihuje ruska propaganda. Vendar pa ne spreminja vojaške realnosti na terenu.
BR24: Mar ne bi, če bi z zahodnim orožjem Ukrajina Putina pripeljala na rob poraza, to povišalo tveganje radikalnega zaostrovanja?
Keupp: Rad bi slišal verodostojno razlago, ki bi to utemeljevala. Gre za dogmatsko mantro določenih ljudi, ki so v Berlini objavili tako imenovane mirovne manifeste, ki ponavljajo rusko propagando. V to ali to počnejo nalašč ali pa iz naivnosti se ne bom spuščal. Vendar pa, kakšna naj bi pravzaprav bila obrazložitev za risko atomsko reakcijo?
Če zgodovinsko spremljamo ruske nuklearne grožnje, se lahko vrnemo v leto 2006: »Če se ta in ta država pridruži Natu, bo prišlo do nuklearne vojne«. Temu pravimo stalno nasedanje na rusko propagando. Veste, v Kremlju imajo nemškega izvedenca, ki je bil kot čekist dolgo stacioniran v Nemčiji, in točno ve kako spodbujati nemško občutljivost.
BR24: Ves čas namigujete na “Manifest za mir” bivše šefice DDR-komunistov Sahre Wagenknecht, ki je poročena z vicekanclerjem Oskarjem Lafontainom Schroederjeve SPD in lezbične levičarske feministkinje Alice Schwarzer. Oni dve zahtevata prekinitiev vsake dostave orožja Ukrajini, saj naj bi to omogočilo mirovne pogovore. Prav tako sta pozivali na velike demonstracije v Berlinu 25. februarja.
Keupp: Berlinsko obnašanje na stopnji kolonialnega odnosa. Kdor ima takšne argumente pravzaprav zanika državnost Ukrajine, oziroma dela iz nje subjekt. Podobno kot v 19. Stoletju, ko so velike sile med seboj reševale takšne zadeve, pri tem pa Nemčija očitno misli, da je tudi sama velika sila, ki bo potem s svojo romantično zaveznico Rusijo odločala kakšna ureditev naj bo na vzhodu Evrope.
To je vračanje v čase cesarja Viljema. Ko pa takšen imperialni manifest servirata DDR-ska levičarka in zahodnonemška lezbična feministka, se lahko le nasmejem. To je uraden razglas ideološkega bankrota nemške levice.
BR24: Zavoljo miselnega eksperimenta: Mi nehamo podpirati Ukrajino, Rusija pa zmaga v vojni. Kaj bi sledilo?
Keupp: Putinu bi se seveda močno dvignil prestiž. Lahko bi se predstavljal kot zmagovalec. Kaj bi bilo potem? Rusija bi enostavno aneksirala velik del Ukrajine. Obstala bi samo obrezana Ukrajina.
Iz spopada bi Rusija prišla politično močnejša in bi se seveda takoj začela oboroževati, oziroma nadomeščati svoje uničene sisteme. Vendar ne več na sovjetski, temveč na sodobni stopnji. Morda bi za to potrebovala deset let, bi se pa vsekakor ravno tega lotila.
Z mirovnim sporazumom bi se posamezne ekonomske elite takoj vrnile v igro in rekle: »Sedaj lahko znova kupujemo ruski plin, saj je nastopil mir«. Rusija bi torej dobila nove prihodke.
Tako se vse začenja znova iz začetka in lahko v najmanj desetih letih pričakujemo novo vojno.
