Piše: Petra Janša
O pozivanju k bojkotu referenduma, njegovih sodnih postopkih zaradi pravičnega sojenja v zadevi Novič, stanju v slovenskem pravosodju, pa tudi o tem, ali bomo lahko brali njegovo knjigo, smo se pogovarjali z nekdanjim kazenskim sodnikom Zvjezdanom Radonjićem.
(…)
V nedavnem intervjuju v oddaji Kdo vam laže? ste opozorili, da v slovenskem pravosodju niso problem le sodniki, ampak tudi tožilci oziroma negativna selekcija v tožilskih vrstah. Velikokrat imamo občutek, kot da sodnik le sledi tožilstvu in ne sodi samostojno.
Občutek vas ne vara. Že desetletja obstajajo tesne personalne in funkcionalne povezave vrhov tožilstev in sodišč na vseh ravneh. Potem ko se na prvi stopnji sprejme sodna odločba, ki je v nasprotju z oceno ali interesi tožilstva, se odpre vroča linija, rdeči telefoni zazvonijo – in sodba se razveljavi, ne glede na utemeljenost razveljavitve. Sam sem imel na desetine izkušenj te vrste, ko kvaliteta sodbe ne vpliva na njeno vertikalno pretočnost. Kaj kmalu sodniki ugotovijo, da odločitve v nasprotju s sprevrženimi potrebami tožilstev škodijo le njim, pa se podredijo tožilski volji, se ukalupijo v sistem, pričnejo izrekati le obsodilne ali zavrnilne sodbe, oprostilne zgolj izjemoma. Na višjih sodiščih je praksa enaka; če predsednik sodnega senata ni podkupljen ali mu od zgoraj ni ukazano, kako naj postopa, se željam tožilstva prisluhne in se zadeve razveljavljajo. Vrhovno sodišče ima ravno tako odprte komunikacijske kanale do vrhovnih državnih tožilcev. Kako ta praksa kazenskega prava vpliva na stanje pravne države, je vsakodnevno razvidno. Kljub sprevrženosti modela ostaja določen delovni prostor, v katerem se producirajo kakovostne in pravične sodbe, toda le kadar državno tožilstvo prižge zeleno luč in kadar ni posebnih interesov, da se sodba oblikuje na vsiljen način. Spremljevalci zadeve Novič vedo, kakšen ambient in posledice nastopijo, kadar državno tožilstvo ne soglaša s potekom postopka in z odločitvami.
»Če bo kdaj nastopil trenutek razkritja primera Kemijski inštitut, bo to jasno znamenje, da se je družba v potrebni meri očistila.«
V omenjeni oddaji ste tudi dejali, da mora predsednik države gledati, kako skupaj sedijo predsednik vrhovnega sodišča, vrhunski tajkun in pravnomočno obsojeni
narkodiler. Kako je to mogoče?
Mogoče je, ker je sistem moralnih vrednot spravljen na raven Kolumbije ali Mehike, kjer je prepletenost kriminala in državnih struktur transparentna. Po mojem vedenju obstaja tudi pri nas finančna prepletenost državnih ter lokalnih faktorjev s kriminalom. Skupaj odpirajo gostinske lokale, obračajo denar. Leta 2006 mi je vodilni kriminalist policije Firenc pojasnil, da mafijci ne hodijo več naokoli s pištolami, temveč z računalniki. Kriminal se torej vključuje v legalno polje, kar se manifestira z neprikritimi pojavljanji državnih, kriminalnih in paradržavnih struktur na različnih prireditvah, sestankih. Preplet denarnih tokov med njimi je nadaljnji ključni element državnega, družbenega razkroja. Iz krogov legitimnih državnih struktur, globoke države in kriminala izhajajo skupne večmilijardne investicije, soodloča se o pomembnih finančnih vprašanjih, skrbi se za legalizacijo formalno pomanjkljivo izpeljanih poslov, upravne in sodne odločbe se obravnavajo z želvjo hitrostjo, najhujši kriminalci po volji državnih tožilstev in sodišč prejemajo simbolne kazni, država tone v anarhijo. Vse to je morfologija, vzrok nedolžnega pojavljanja na tekmi, ki postaja prestižen faktor razkazovanja ter utrjuje skupni vpliv.
(…)
Zakaj tožilstvo ni ponovno odprlo zadeve Jamnik?
Ker so ozadja primera takšne vrste, da se jih ne sme pustiti v javnost. Preprosto rečeno – v tem delovnem okolju so se dogajale stvari v hudem nasprotju z zakoni, zakopane pod zemljo, vredne vsakega konspirativnega napora. Detektirana zaledja in udeležene strukture me napeljujejo k utrditvi stališč, ki sem jih oblikoval že med sojenjem. Če bo kdaj nastopil trenutek razkritja primera Kemijski inštitut, bo to jasno znamenje, da se je družba v potrebni meri očistila. Nisem pa optimist.
(…)
Celoten intervju si lahko preberete v aktualni številki revije Demokracija magazin.
