Piše: Petra Janša
Pogovarjali smo se s predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem, ki je bralce Demokracije povabil na bližajočo se javno tribuno o treh referendumih in razložil, zakaj je treba glasovati PROTI vladnim zakonom. Komentiral pa je tudi to, kaj nam je prineslo Gibanje Svoboda, kakšna je vloga Inštituta 8. marec in Glasu ljudstva v volilnih in referendumskih kampanjah ter kaj je po njegovem mnenju vplivalo na nedavni izid predsedniških volitev.
DEMOKRACIJA: Gospod Cukjati, rdeča nit tega pogovora bodo sicer prihajajoči referendumi, a najprej bi vas vprašala, kako komentirate nedavno predavanje Mihaela Karnerja, ki ga s tiralico iščejo ameriške oblasti. Na Twitterju sem namreč prebrala, da »Karner predava, Radonjić pa je brezposeln in v postopkih«. V kakšni državi živimo?
Cukjati: Karner je samo eden od obrobnih primerov moralne zmede slovenske javnosti. Prepovedana trgovina s steroidi ali z drogo je očitno splošno tolerirana, čeprav je uradno prepovedana. Sodnik pa, ki dosledno sodi po zakonu in svoji vesti, očitno neznosno moti sam vrh slovenske sodne veje oblasti. Da, v taki državi živimo.
DEMOKRACIJA: Se vam ne zdi, da ima tranzicijska levica vse pod nadzorom, med drugim medije? Je to torej tista obljubljena Svoboda?
Cukjati: Kdor ima pod nadzorom medije, ima pod nadzorom javno mnenje in s tem tudi volilno odločitev. Zato taka histerija proti kritičnim medijem, ki jih je v Sloveniji le za vzorec. Zato se je ta levičarska vlada najprej odločila, da si bo dokončno zabetonirala podreditev nacionalne RTV. Duhovito opozorilo iz časov kulakov »Pazi, kaj govoriš, sedaj je (S)voboda«, postaja spet aktualno.
DEMOKRACIJA: Trije referendumi so pred vrati. Povejte nam, zakaj se je Zbor za republiko vključil v referendumsko kampanjo. Kaj boste povedali na prihajajoči javni tribuni?
Cukjati: Zbor za republiko je inštitut za analize in dialog. Ukvarja se s pomembnimi družbenimi vprašanji in s tem seveda tudi s politično usmeritvijo in pomembnimi odločitvami vlade in političnih strank. Lahko rečem, da se še nikoli doslej nobena slovenska vlada ni takoj na začetku prevzema oblasti tako histerično zagnala v najbolj občutljiva ideološka vprašanja. Že v času počitnic so se po hitrem postopku lotili kadrovskega čiščenja državnih podjetij in javnih služb, podrejanja RTV in vsega medijskega prostora ter blokiranja zakona o dolgotrajni oskrbi in sploh vsega, kar je prejšnja vlada v dveh letih dobrega zastavila. Zato ni bilo težko nabrati zadostnega števila podpisov za razpis referenduma o treh najbolj problematičnih zakonih. Na javni tribuni želimo odpreti razpravo o vseh treh zakonih, ki so predmet referenduma. Da se ne bo zgodilo tako, kot se je na referendumu o vodah, ko so volivci zavrnili zakon, ki ščiti nabrežino tekočih voda, ker jih je nekdo nahecal, da bodo s svojim nasprotovanjem zavarovali vire pitne vode.
DEMOKRACIJA: Kaj ni paradoksalno, da prav politika odloča o depolitizaciji RTV SLO?
Cukjati: Ne, za to vlado ni to nič nenavadnega. Takoj na začetku, med dopusti in po hitrem postopku ter brez temeljite javne razprave so sprejeli zakon, po katerem bo mogoče vse vodstvene kadre prečesati in vsakogar, ki ne tuli v isti rog, postaviti na cesto. In seveda vzpostaviti trajne prepreke, da ne bi v informativne programe prišel kak nepoklican novinar ali – bog ne daj – kak »janšist«. Novela zakona ukinja programski in nadzorni svet in postavlja enoten organ upravljanja in nadzora – svèt. Če so v prejšnjem programskem svetu bili pretežno ljudje, ki jih je imenoval parlament, ki je s svojimi različnimi strankami vendarle predstavnik vseh gledalcev in poslušalcev, pa bodo po novem imeli glavno besedo predstavniki zaposlenih, katerih je – kot je znano – »je..no« več.
Seveda, če si desetletja pazil, da si v informativni program nameščal skrbno preverjene novinarje, potem jim lahko daš v roke tudi odločanje o vsebini in ideologiji programa. Po enega člana naj bi v svet imenovale tudi posamezne institucije, kot so Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec itd. Plačniki RTV-prispevka ne bodo imeli nobene vloge več in tudi prek izvoljenih poslancev se nimajo pravice vtikati v ideologijo institucije, ki jo morajo pridno plačevati. Zato smo veseli, da je razpisan referendum in je volivcem dana možnost, da zakon zavrnejo.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
