Piše: Vida Kocjan
Z dolgoletnim poslancem, nekdanjo vodjo poslanske skupine v več mandatih in nekdanjim podpredsednikom državnega zbora Jožetom Tankom, izrednim poznavalcem poslovnika državnega zbora, zdaj pa predsednikom Komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter članom več parlamentarnih odborov smo se pogovarjali sredi prejšnjega tedna. Ker smo v času predvolilne kampanje za evropske volitve, smo se v pogovoru dotaknili tudi te teme.
Dnevni redi rednih sej državnega zbora niso prav obsežni, zdi se, da vlada pripravi bolj malo zakonskih predlogov, je pa veliko predlaganih sprememb in te gredo večinoma po hitrem postopku. Kako je s tem?
Veliko preveč je nujnih postopkov sprejemanja zakonov in izrednih sej. Kar zadeva znanje in odzivanje na aktualne razmere, je koalicija izredno šibka. Ni zadev, ki bi Slovenijo ali pa stanje v Sloveniji utrjevale, da bi tudi prihodnje izzive lahko bolje prenašali. Vse se rešuje na hitro in na silo. Ko se nekdo nekaj spomni, predsednik vlade ali kdorkoli, dajo to v obdelavo in praktično gre vse po skrajšanem ali nujnem postopku z obravnavo na izrednih sejah. Praviloma so izredne seje predvsem orodje opozicije, vendar pa je zdaj tako, da je dve tretjini izrednih sej sklicala koalicija, čeprav v zadnjih dveh letih, to je v času delovanja te vlade, v državi poleg poplav ni bilo drugih izrednih razmer. Stvari, ki so povezane s poplavami – čeprav je bilo obljubljeno, da jih bodo urgentno reševali in jih je tudi treba urgentno reševati – pa bolj ali manj stojijo. Na tem področju se ne dogaja nič konkretnega. Delo vlade in državnega zbora zelo nekoordinirano, neurejeno poteka po nekem ad hoc principu. Veliko je tudi kršitev procesnih pravil. Tako veliko kršitev ni bilo še v nobenem mandatu in to si privoščijo predvsem tisti, ki določajo dnevne rede sej in vodijo seje.
Kaj se da pri kršitvah poslovnika narediti?
Redno je treba opozarjati na to, nobene tolerance ni potrebne do nikogar, ki opravlja kakršnokoli funkcijo v okviru državnega zbora. Treba je biti navzoč in vztrajati pri izvajanju procesnih pravil. Saj poznate trditev, da je procedura mati demokracije.
Ste tudi član komisije za poslovnik, poteka o tem kakšna razprava?
V teku so nekatere spremembe poslovnika, nekatere so še iz prejšnjih obdobij, nekaj je tudi novih predlogov. Treba pa je vedeti, da spremembe poslovnika potekajo relativno počasi, predvsem zato, ker je za sprejetje potrebna dvetretjinska večina navzočih. Koalicija v tem mandatu je zelo močna in lahko odločitve kadarkoli ustavi. Zato je v komisiji za poslovnik težko karkoli sprejeti, če se s tem ne strinja koalicija. Podobno je tudi pri običajnih odločitvah, kjer ni potrebna dvetretjinska večina, kar pomeni, da tudi navadnega sklepa, s katerim bi opozorili na nekatere stvari, ni mogoče sprejeti, ker glasujejo proti.
Smo pred evropskimi volitvami. Kako ocenjujete gnečo na levici, kakšna je vaša ocena tokratnih volitev?
Volitve so glede na evropske in svetovne razmere ter probleme, ki jih prinašajo ti dogodki, povezani predvsem z ilegalnimi migracijami, izjemno pomembne. Če na področju nezakonitih migracij ne bo pravega odziva na evropski ravni, ima to lahko usodne posledice za Evropo. Nezakonite migracije, katerih jedro tvorijo skoraj izključno prišleki iz muslimanskega sveta, v bistvu prinašajo versko vojno. Tega niti ne skrivajo. Na podlagi tega, kar se dogaja, se lahko zgodi, da v Evropi ne bo več prevladovala demokracija, ampak bo Evropa zapadla pod šeriatsko pravo. Pravzaprav nekateri muslimanski prišleki že zdaj na glas napovedujejo, kaj se bo dogodilo že v nekaj naslednjih letih. To bi moralo vse skrbeti. Problem v Sloveniji pa je, da so odzivi političnih strank na ta problem zelo različni. Leve stranke nezakonite migracije tolerirajo in jih celo spodbujajo, zanje je to sprejemljivo; njihovi aktivisti ilegalcem celo pomagajo pri prehodih meje in ovirajo deportacije. Manjšina – SDS in NSi ter morda kakšna neparlamentarna stranka – temu nasprotuje, nimamo pa potrebne politične moči. Ekipe kandidatov za evropske poslance v strankah so izjemno pomembne, sploh to, kdo bo izvoljen, saj bodo sestavni del odločanja tudi na evropski ravni. Menim, da je pristop nekaterih političnih strank v Sloveniji na evropskih volitvah zelo neresen. Največja vladna stranka predstavlja skoraj polovico parlamenta, ni pa sposobna na dostojen način izpeljati niti kandidacijskega postopka. Za Levico menim, da ne bodo izpolnili potrebnega volilnega praga za poslanca. Opazno je še, da tudi v SD nimajo posebno močne liste kandidatov. Za neparlamentarne stranke, v katere je vključena večina levih aktivistov, so v koaliciji pripravili dve temi, uporabo prepovedane konoplje za osebne namene in pomoč pri samomoru. Po eni strani skuša koalicija s tem morda nekoliko razdražiti volilno telo, po drugi pa se bo to najbrž zajedalo tudi v del njihovega volilnega telesa. Pričakujem, da se bodo glasovi na levi strani na volitvah razpršili. Zato bo na desnici verjetno dosežena kar pomembna večina. Je pa tako, da strankam brez dobre terenske mreže – gre za Gibanje Svoboda, Levico in neparlamentarne stranke, razen SLS – model evropskih volitev izjemno ustreza, saj je na teh volitvah Slovenija ena volilna enota. Preferenčni glas pa je pomemben samo za razvrstitev znotraj iste liste.
Koalicija z Gibanjem Svoboda je dosegla, da bomo na dan evropskih volitev odločali tudi o treh posvetovalnih referendumih …
Svoboda je pojedla že veliko zarečenega kruha, saj pri njih odločitve večkrat ne vzdržijo več kot nekaj dni. Včasih se vse spremeni že po nekaj urah. Predsednik vlade Golob je dejal, da so evropske volitve prepomembne, da bi jih združevali z referendumi. Nato pa so gladko sprejeli tri posvetovalne referendume, od tega dva zelo sporna, na kar je opozorila tudi zakonodajna služba državnega zbora. Gre za pomoč pri samomoru in uporabo prepovedane droge za osebne namene. Predvsem pri pomoči pri samomoru obstaja praktično enotno soglasje stroke, da gre za nesprejemljiv način poseganja v svetost življenja, vendar v Gibanju Svoboda preprosto silijo volivce v odločanje o tem in s tem delijo družbo. Očitno želijo s tema izzivalnima, a nerazčiščenima temama, pri katerih je mogoča velika manipulacija, aktivirati del volilnega telesa. Sicer pa socializem povsod po svetu funkcionira na enak način, po principu deli in vladaj, če je treba tudi z nasiljem in s kršenjem človekovih pravic. Ne gre jim za integracijo in povezovanje, temveč za delitev. Zato gredo vsi ti pristopi, ki se jih poslužujejo v koaliciji, v smeri delitev.
Kaj opažate pri koaliciji, kako je trdna, je njihovo vezivo samo vladanje?
Manjši koalicijski stranki sta ujetnici največje stranke. SD in Levica nimata odločilne glasovalne moči, vlada pa v praksi uresničuje radikalen program Levice, ki je škodljiv za ljudi in državo. Ne glede na to, da se občasno pojavijo huda nestrinjanja znotraj koalicije, ni in še nekaj časa ne bo nobenih možnosti, da bi katera od strank izstopila iz nje. Omrežja, ki so jih dvignila na to raven, jim preprosto tega ne bodo dopustila. Znotraj Gibanja Svoboda pa tako ali tako obstaja trdo jedro iz Gen-I, energetskega poslovnega imperija, ki ne deluje na transparenten način in je močno povezan z vsemi najvplivnejšimi elektronskimi in tiskanimi mediji v državi.
V državnem zboru ste ustanovili preiskovalno komisijo za Gen-I in druge domnevno sporne posle Roberta Goloba. Menite, da bi bilo kaj drugače, če bi poslanska skupina NSi pred dvema letoma prispevala manjkajoče tri podpise pod zahtevo SDS o ustanovitvi te komisije?
Če bi se to takrat zgodilo, ko smo NSi predlagali ustanovitev te preiskovalne komisije, bi ta komisija do zdaj najbrž opravila že veliko večino preiskovalnega dela. Zdaj smo na začetku, ukvarjali se bomo s procesnimi težavami, ki se napovedujejo pri oblikovanju ter vodenju in delu komisije. Če bi takrat s podpisi NSi ustanovili to preiskovalno komisijo, bi jo vodil eden od podpisnikov zahteve, to je eden od opozicijskih poslancev. Zdaj, ko je preiskovalna komisija odrejena na predlog državnega sveta, pa jo bo verjetno vodila koalicija. Tisti, ki vodi komisijo, določa vsebino in tempo dela. Večino članov v komisiji bo tako ali tako imela koalicija, saj bo sestavljena po sorazmerni zastopanosti. Najbrž je vsem jasno, kakšen bo rezultat dela te komisije. Koalicija je že pred odreditvijo začela postavljati procesne ovire, še večje bodo pri delu komisije, zato močno dvomim, da se bodo lotili preverjanja financiranja volilne kampanje in poslovanja stranke Gibanje Svoboda.
Je pa koalicija z velikim navdušenjem in pompom na začetku mandata odredila preiskovalno komisijo s podobno vsebino, le da se je nanašala na preiskovanje SDS in medijev, ki naj bi po njihovem sodili pod tako imenovani vpliv SDS. Tedaj nista predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in koalicija imeli prav nobenih zadržkov, zdaj pa sprožajo cel kup procesnih vprašanj in ovir. Predsednica državnega zbora je predlagala celo spremembo zakona o parlamentarni preiskavi. Ne dovolijo ali pa onemogočajo na vse mogoče načine, da bi se preiskava o Gen-I, Star Solarju in domnevno nezakonitem financiranju stranke Gibanje Svoboda sploh lahko normalno začela.
SDS je doslej vložila že veliko pobud, zahtev za izredne seje, tudi odborov, kjer pa je bila večina preglasovana …
Kot sem že dejal, je Golobova koalicija vložila večino zahtev za izredne seje državnega zbora, kar dve tretjini, SDS jih je bistveno manj. Glede nujnih sej delovnih teles pa je kakšna sklicana tudi na pobudo iz zunanjega okolja, to se pravi državljanov, ki se na kakšnem področju soočajo s težavami, pa jih vlada ne rešuje ali pa postavlja ljudi pred dejstvo. Taka je bila na primer pobuda o dveh novih migrantskih centrih, pri čemer so bili nujni takojšnji odzivi. Še veliko je tega. V tem trenutku je vložena tudi zahteva za sklic nujne skupne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za nadzor javnih financ. Razlog je nepregledno financiranje enega od zavodov pod vodstvom prijatelja zunanje ministrice Tanje Fajon (SD). Ministrstvo je temu zavodu v nekaj mesecih nakazalo več kot 2 milijona evrov. To so ogromni zneski, žal ta koalicija tako posluje. Tega tudi novi predsednik SD Matjaž Han ne more kar tako spregledati. Imeli smo nekaj sej glede izdatnega vladnega financiranja aktivističnih levičarskih civilnodružbenih skupin. Omenim naj še 12. nujno sejo komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, povezane z izgubljenimi oziroma ukradenimi otroki v porodnišnicah med letoma 1960 do 1990. Probleme poskušamo sproti osvetliti in reševati ter zahtevati od odgovornih, da odpravljajo stiske ljudi.
Omenili ste komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti, katere vodenje ste prevzeli. Zanimivo je, da se seje, na kateri ste obravnavali problematiko t. i. ukradenih otrok, poslanci koalicije niso udeležili …
O tej tematiki sta bili doslej sklicani dve seji komisije. Ena je bila lani, ena letos, koalicija je obe obstruirala, zato nismo mogli sprejeti pripravljenih sklepov za ureditev tega področja. Zdaj smo s podpisi NSi vložili zahtevo za odreditev preiskovalne komisije. Ta bo morala biti odrejena, a tudi tu smo na žalost izgubili več mesecev, saj tudi pri tem nismo dobili pravočasno podpisov poslancev in poslank NSi. Spomnim pa naj, da je koalicija obstruirala sejo komisije za peticije tudi v primerih, ko je šlo za izdajo mrliških listov in pietetni pokop umorjenih med drugo svetovno vojno in po njej. Očitno Golobovi koaliciji ni do tega, da bi se stvari razčistile, uredile in da bi se postopki speljali tako, kot se za civilizirano državo spodobi. Za pokole v Srebrenici izražajo skrb, podpirajo obsodbe zločina, vsako leto imamo ob spominskem dnevu nagovor predsednika državnega zbora v našem državnem zboru, spominski dan za v Sloveniji pomorjene pa je za to koalicijo nekaj, kar jih neverjetno moti, iritira in o tem, če govorijo, govorijo ponižujoče in s preziroma. Ampak ta ignoranca koalicije ne rešuje problemov in ne pomirja duhov. Vedo, kaj je treba storiti, a tega nočejo in probleme ignorirajo. Nedavno je bila v evropskem parlamentu predstavljena tudi peticija, povezana z umorjenimi žrtvami totalitarnega režima in revolucije, predstavljeni so bili težave in ovire, s katerimi se srečujejo svojci pomorjenih, komisija za reševanje prikritih grobišč in ravnanje aktualne Golobove oblasti. Za navzoče evropske politike so bile informacije in razkritja šokantni.
Ali imate na komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti še kaj odprtih zadev?
Trudimo se, da sproti rešujemo stvari. Pripravljamo še nekatere tematske vsebine.
Na komisiji ste obravnavali tudi tematiko načrtovanih migrantskih centrov v Središču ob Dravi in na Obrežju …
Pobudo za obravnavo smo prejeli iz občine Središče ob Dravi. Tudi tu smo se soočili s podobnim problemom, ko je koalicija na komisiji nastopila zelo ignorantsko in žaljivo. Zato tudi tu nismo mogli sprejeti sklepov, ki bi kakorkoli pripomogli k rešitvam oziroma k večji vlogi lokalnih skupnosti pri odločanju na območjih, kjer namerava vlada vzpostaviti migrantske centre.
Kaj sicer zaznavate glede migracijskih tokov? Menite, da so državljani s tem dovolj seznanjeni?
Problem je, da se vse to dogaja precej prikrito. Tudi če vlada objavi podatke, mediji, predvsem največji, teh ne objavijo. Na tem področju obstaja velika in sistemska ignoranca glavnih medijev, poleg tega pa gre politika vlade v smer, da bi nezakonite migracije postale zakonite. V povezavi s tem so predlagane in se sprejemajo tudi spremembe zakonodaje na področju znanja jezika, vključevanja v zaposlovanje in podobno. Vse gre v smer, da se vse skupaj čedalje bolj legalizira. Sicer pa od nezakonitih migrantov lahko pričakujemo velike probleme, predvsem zato, ker cilj tistih, ki prihajajo v Slovenijo in Evropo, ni integracija, ampak islamizacija. To je ključni problem. Že zdaj imamo po Evropi celo vrsto območij, kjer imajo praktično svojo oblast. Na ta območja ne vstopa ne vojska ne policija, ampak imajo priseljenci svojo avtonomno oblast, ki z demokracijo nima nobene zveze.
Kako ocenjujete delo te vlade? Infrastrukturne projekte so skoraj ustavili, tudi 3. in 3. a razvojna os sta ustavljeni, čeprav so ljudem drugače obljubljali …
Izkazalo se je, da določen del volilnega telesa hitro padel pod medijski vpliv in obljube novih obrazov, da bo vse boljše, vse drugače, da se ne bo delalo, ampak samo plesalo. Vendar pa že iz lastnega življenja vemo, da brez dela “ni jela”. To velja tudi za oblast. Če oblast ne dela, rezultatov ne more biti. Vse, kar se je dogajalo v času sprejemanja zadnjih dveh proračunov, je prineslo veliko krčenje ali črtanje investicij, in to ne samo na področju prometa oziroma infrastrukture, ampak tudi na drugih področjih, socialnem in športnem in drugje. Stvari se ne odvijajo tako, kot bi se morale, nimamo recimo postavljenega sistema in nič se ne dela na dolgotrajni oskrbi, na paliativi, stoji večina investicij v zdravstvu. Še to, kar naredijo, nato na polovici podrejo, kot se to zdaj dogaja v UKC Ljubljana. Izvajajo nekaj izbranih investicij, pri katerih skrbijo za to, da so stroški dovolj visoki, da se dovolj podražijo in najbrž iz tega naslova tudi kaj kje netransparentno financirajo.
Kako je z Ribnico, so kakšni projekti ustavljeni?
Ta čas največji projekt, ki ga je odobrila Janševa vlada, ni ustavljen. Tako kot je za Dolenjsko, Belo krajino in Koroško pomembna tretja os, je za naše območje pomembna 3. a razvojna os. Občutek pa imam, da se na tem področju ne dela popolnoma nič. Železnico smo obnovili že pred leti, na cestnem delu, ki je kar velik problem, še posebej, ker bi to lahko bila ena od pomembnih tranzitnih poti, tudi v povezavi s Hrvaško, pa nič. Še posebej je problem obvoznica Lavrice in Škofljice z navezavo na ljubljansko obvoznico in avtocestni križ ter obvoznice Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja. Marsikaj bi lahko izboljšali, potovalni čas, ki je zdaj po nepotrebnem nesorazmerno dolg, bi se bistveno skrajšal. Ampak to za zdajšnjo vlado žal očitno ni prioriteta.
