Piše: Vida Kocjan
Z mag. Andrejem Vizjakom, ministrom za okolje prostor, sva se pogovarjala o številnih dosežkih ministrstva v tem kratkem dvoletnem mandatu. Pojasnil je, kaj mu je bila najtežja stvar, in razloge za nekatere medijske napade, pa tudi načrte za naprej.
Mag. Andrej Vizjak je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Študij je nadaljeval na podiplomski stopnji in leta 1994 pridobil naziv magister elektrotehnike. V letu 2006 mu je bila podeljena licenca za člana nadzornih svetov. Svojo poklicno pot je začel v tovarni Litostroj v Ljubljani, nadaljeval pa na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je sodeloval pri razvojnoraziskovalnih projektih za računalniško avtomatizacijo industrijskih procesov za potrebe tovarne celuloze in papirja Videm-Krško. Leta 1994 se je kot inšpektor za delo zaposlil na republiškem inšpektoratu za delo v območni enoti Krško. V letu 2000 je bil imenovan za državnega sekretarja za zaposlovanje na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tega leta je uspešno kandidiral na volitvah v državni zbor in postal vodja poslanske skupine SDS. Dve leti pozneje je bil na lokalnih volitvah izvoljen za župana občine Brežice. Leta 2004 je bil znova izvoljen za poslanca državnega zbora. V času prve vlade Janeza Janše (2004–2008) je bil minister za gospodarstvo, v času druge vlade Janeza Janše pa minister za delo, družino in socialne zadeve. V letih 2008–2011 in 2012–2014 je bil poslanec v državnem zboru. V letu 2014 se je zaposlil v HESS, kjer je prevzel vodenje službe za investicije in razvoj. Od leta 2015 je bil poleg tega tudi direktor podjetja Partner, d. o. o. V zdajšnji vladi, ki je bila imenovana 13. marca 2020, vodi ministrstvo za okolje in prostor.
DEMOKRACIJA: Iz pregleda dela v zadnjih dveh letih so razvidni številni dosežki ministrstva. Kako ocenjujete ta mandat, je bilo uresničeno vse, kar ste si zadali?
Vizjak: Veliko večino zavez oz. programa iz koalicijske pogodbe smo na ministrstvu realizirali v tem relativno kratkem dveletnem mandatu. To je prenova gradbene zakonodaje, zakonodaje, povezane z urejanjem prostora, zdaj tudi nov zakon o varstvu okolja. Bistveno smo poenostavili tudi postopke pridobivanja dovoljenj, in sicer na račun odprave birokratskih ovir in ne na račun ohranjanja varstva okolja in narave. Predvsem smo birokratsko razbremenili postopke pridobivanja okoljskih dovoljenj, kar je pomembno v smislu nadaljnjega trajnostnega razvoja ob upoštevanju razmeroma visokih standardov varovanja okolja.
Poleg zakonodajnega dela smo zelo veliko naredili tudi pri zagotavljanju dodatnih sredstev, zlasti za odpravo poplavne ogroženosti. Bistveno smo povečali višino sredstev za protipoplavne projekte. Tako na primer potekajo projekti pri Ljubljani, to je protipoplavna varnost Gradaščice, potem Savinje pri Celju, reke Vipave in drugi. Bistveno smo povečali tudi sredstva za vzdrževanje vodotokov. Doslej smo imeli namreč kar precej težav z zanemarjenostjo, nevzdrževanjem vodotokov, zaradi česar so potoki in tudi reke prestopili bregove že ob manjših neurjih. To je izredno pomemben dosežek ministrstva.
DEMOKRACIJA: Kako pa je s stanovanjskim področjem?
Vizjak: Pri tem izpostavljam prenovo stanovanjske politike, povečan fond najemnih stanovanj s poudarkom na ranljivejših skupinah. Še posebej mladim in mladim družinam je namenjena sprememba stanovanjske politike, ki prvenstveno povečuje fond najemnih stanovanj, vzpostavlja sistemski vir za graditev stanovanj in dviga namenska proračunska sredstva. Pod okrilje ministrstva namreč sodi tudi področje stanovanjske gradnje. V dveh letih smo realizirali in zastavili projekte za več kot 5000 dodatnih javnih najemnih stanovanj. Pri tem smo uvedli tudi t. i. javno najemno službo, ko lahko zasebniki dajo svoja prazna stanovanja na razpolago, pri čemer ohranjajo pravno in tudi finančno varnost, saj Stanovanjski sklad RS v njihovem imenu, na njihov račun, oddaja ta stanovanja naprej in skrbi, da je vse pravno korektno in da pride tudi do plačila najemnine. Skratka, tudi na področju zagotavljanja stanovanj, zlasti za mlade oz. tudi druge ranljive skupine, smo zagotovili bistveno, bistveno povečanje sredstev in tudi projektov.
DEMOKRACIJA: Kaj pa razvoj regij in s tem povezani projekti?
Vizjak: Projekte iz Dogovora za razvoj regij smo pospešili. Tu gre za sredstva EU, ki so bila namenjena različnim projektom po Sloveniji. Zagnali smo preko 54 projektov, ki do našega prihoda pravzaprav niso bili potrjeni. Zdaj pa so praktično vsi v realizaciji. Tu gre za nove vodovode, v številnih občinah so to sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda, to je kanalizacij in čistilnih naprav, pa tudi druge pomembne pridobitve za občine.
DEMOKRACIJA: Omenili ste že varovanje vodnih virov in preskrbo z vodo. Pri tem smo bili priča tudi referendumu. Kako danes, ko je od tega minilo že nekaj časa, to komentirate? Verjetno je bila to za vas najtežja stvar.
Vizjak: Seveda. Pri tem referendumu sploh ni šlo za vsebino, kajti če je kdo prebral zakon, je lahko ugotovil, da je bil ta naravnan v dodatno zavarovanje vodnih virov in slovenskih voda. Na žalost pa se je zadeva zaradi neverjetne spletne in siceršnje kampanje pravzaprav izrodila v napad na ministrstvo in name osebno v smislu, da želimo škodovati vodi, kar pa seveda sploh ni bilo res. Na žalost se niso pogovarjali o argumentih, ampak je bila zadeva izredno nabita, polna čustev, zavajanja in neresnic. Posledično so ljudje šli na referendum in glasovali proti zakonu zato, ker jih je nekdo lažno prepričal, da s tem varujejo vodo. Dejansko pa sploh ni šlo za to, kajti slovenski vodi ni nihče želel nič hudega ali kakorkoli slabega storiti. Nasprotno. Želeli smo samo dodatno zavarovati vodne vire in priobalni pas.
DEMOKRACIJA: To ste potem tudi potrdili s sredstvi za vzdrževanje vodotokov. Podatki kažejo, da ste temu namenili bistveno več sredstev kot prejšnje vlade.
Vizjak: Sredstva smo povečali že v preteklih dveh letih, v letih 2020 in 2021 in seveda tudi v letu 2022 in tako bo tudi v prihodnje. V naslednjem petletnem obdobju želimo odpraviti vse zaostanke na tem področju, kajti vodotoki so zanemarjeni zaradi mačehovskega odnosa prejšnjih vlad do tega. Za večjo poplavno varnost ljudi je treba redno vzdrževati vodotoke, a za to v preteklosti ni bilo dovolj sredstev, zato se vodotoki niso vzdrževali. Tega ni mogoče odpraviti v enem letu, mogoče pa je v pet- ali šestletnem obdobju. To želimo narediti. Nameniti torej več finančnih sredstev za varnost ljudi. Sredstva smo potrojili, trikrat več sredstev namenjamo sedaj za vzdrževanje vodotokov, kot je bilo to pred letom 2020. Konkretno naj navedem, da je bilo v letu 2018 za protipoplavne ukrepe in vzdrževanje vodotokov namenjenih 31 milijonov evrov, v letu 2022 pa kar 241 milijonov, od tega 107 milijonov evropskih sredstev.
DEMOKRACIJA: V vašem mandatu ste tudi dokončno odpravili zaostanke na področju koncesij za rabo vode. Kaj se je tu dogajalo?
Vizjak: Ključno je, da se debirokratizirajo postopki in da se uvede večja odgovornost uradništva do posameznih projektov. Zelo vesel sem, da smo sklenili koncesijsko pogodbo za energetsko izrabo srednje Save in da koncesionar pripravlja projekte za dodatne obnovljive vire na srednji Savi. To je zlasti na območju Zasavja. Tu gre za hidroelektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke. 15 let pred tem niso uredili tega vprašanja, mi pa smo to potem uredili v pol leta, in to samo zato, ker smo ciljno pristopili k reševanju tega problema. Odpravljali smo oviro za oviro in na koncu je prišlo do dogovora tako z lokalnimi skupnostmi, ki so na tem območju, kot tudi med koncesionarjem, to je Holding Slovenske elektrarne, in ministrstvom za okolje in prostor, ki je v vlogi koncedenta. To je en tipičen primer, kako se s pravim pristopom da zadevo hitro in brez birokratskih ovir odpraviti oz. rešiti.
DEMOKRACIJA: Kako pa je s spodnjo Savo, kaj je s HE Mokrice?
Vizjak: Ta čas teče vnovični postopek. Vlada je sprejela odločbo o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. To gre zaradi dveh ribjih vrst, ki sta v Naturi 2000 in je bilo zaradi tega treba speljati ta postopek. Na odločitev vlade se je pritožilo eno od društev in upravno sodišče je razsodilo, da moramo določene postopke ponoviti. To smo tudi naredili. Sedaj smo tik pred vovično izdajo odločbe vlade in pred izdajo gradbenega dovoljenja. Pričakujem, da bo že v tej polovici leta izdano gradbeno dovoljenje za hidroelektrarno Mokrice.
DEMOKRACIJA: Potem so mogoče spet pritožbe na to.
Vizjak: Na žalost je mogoče tudi to izpodbijati pred upravnim sodiščem. Pričakujem, da bodo nevladniki to ponovili, vendar verjamem, da smo dovoljenja dovolj dobro pripravili, da bodo prestala tudi sodno varstvo.
DEMOKRACIJA: Kako pa je z zapiranjem odlagališč in njihovo sanacijo?
Vizjak: Uspešno smo zaprli večletni problem, to je črno odlagališče odpadnih gum na Dravskem polju v občini Kidričevo. To je bila velika rana v okolju, ki je zdaj tudi uspešno sanirana. Slovenija je za to prejela tudi opomine Evropske komisije. To smo zdaj uspešno zaprli in nedavno smo prejeli tudi informacijo iz Bruslja, da je zadeva zanje končana in da smo uspešno opravili to nalogo. Drugo zelo pomembno odlagališče je Suhadole v občini Komenda. Tudi za to odlagališče smo našli rešitev in izdali že okoljevarstveno dovoljenje za njegovo prekrivanje, kar pomeni, da bo občina, ki je zavezanka za to sanacijo, to tudi finančno zmogla. Ta je pred tem predlagala, da odpeljemo vse odpadke v predelavo, kar bi bilo najmanj 20-krat dražje od zdaj sprejete rešitve.
Imamo še odlagališče Bukovžlak, kjer smo v sklepni fazi priprave dokumentacije in bomo začeli v kratkem tudi to sanacijo. Tako da pospešeno rešujemo te okoljske rane v Sloveniji. V tem mandatu smo nadaljevali tudi sanacijo igrišč in površin otroških vrtcev v Celju kakor tudi sanacijo v Mežiški dolini zaradi dolgoletne uporabe svinca.
To je bila tudi ena od prioritet tega mandata in naredili smo opazen napredek. Čaka nas še veliko dela. Tudi stara cinkarna v Celju, kjer gre za ogromno degradirano površino zaradi preteklih gospodarskih dejavnosti na območju cinkarne. Tudi tu delamo v dogovoru z občino Celje, pripravlja se prostorski načrt, kaj bo na tem mestu, in temu bomo potem prilagodili sanacijo.
DEMOKRACIJA: Kako je pa z odpadki? Odlazkovi mediji vam v tem pogledu niso najbolj naklonjeni.
Vizjak: To, da me mediji ene od najbolj problematičnih družb ravnanja z odpadki ne podpirajo, me samo še dodatno potrjuje, da smo na pravi poti. Prejšnjo sredo je bil v parlamentu v drugi obravnavi sprejet zakon o varstvu okolja, ki bo dokončno uredil problem odlaganja odpadkov, zlasti ko govorimo o odpadni embalaži, ki se je v preteklosti kopičila v skladiščih izvajalcev javnih služb, to je komunalnih podjetij. Država pa je morala za to namenjati velike vsote denarja, po nekaj deset milijonov evrov, da je bilo to odstranjeno, ker tega niso dosledno počele družbe, ki ravnajo z odpadno embalažo, med drugim Odlazkove firme. Sedaj bomo to uredili na okolju prijazen način in način, kot to uspešno izvaja večina evropskih držav in ne nazadnje, kot to od nas zahtevajo evropske direktive. Nekateri ne bodo več dobili dvakratnega plačila za opravljeno delo, ampak samo za opravljeno delo. In to jih bode, zato tudi takšen gnev ob sprejemanju te zakonodaje oziroma nasprotovanje zlasti Odlazkovih medijev.
DEMOKRACIJA: Zakaj se niste odločili za kandidaturo na aprilskih državnozborskih volitvah?
Vizjak: Že na volitvah leta 2018 nisem kandidiral. V življenju želim početi še kaj drugega. Nisem pa mogel zavrniti ponudbe predsednika vlade Janeza Janše, da stopim v ekipo, ko smo leta 2020 prevzeli oblast, v težkih časih, ko je bila Slovenija v epidemiji in ko je Šarčeva vlada vrgla puško v koruzo. Takrat sem v želji pomagati sprejel funkcijo ministra za okolje in prostor. Ni mi žal, v tem času smo naredili veliko. Da bi šel znova na državnozborske volitve, pa se nisem odločil. Menim, da je prav, da dobijo priložnost tudi mlajši. Tako imamo v Brežicah odlično kandidatko Patricio Čular, ki je bila tudi moja desna roka že, ko sem bil minister za delo, družino in socialne zadeve. Sedaj je desna roka župana Ivana Molana v Brežicah. Prepričan sem, da bo izvoljena v parlament in bo odlična poslanka.
