Piše: Metod Berlec
S predsednikom slovenske vlade, predsedujočim Svetu Evropske unije in predsednikom Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo smo se pogovarjali o 30. rojstnem dnevu Slovenije, delu vlade, predsedovanju Svetu EU, epidemiji in destruktivnem ravnanju leve opozicije in njenih botrov iz ozadja.
DEMOKRACIJA: Gospod Janša, 25. junija je Republika Slovenija praznovala trideset let, odkar je postala samostojna in neodvisna država. V tistem času ste bili kot obrambni minister eden ključnih mož slovenske osamosvojitve. Kako tri desetletja kasneje gledate na tisti čas?
Janša: Osamosvojitvena zgodovina Slovenije je izjemna. Nanjo smo kot narod in kot posamezniki lahko upravičeno ponosni. Čas, ki je sledil osamosvojitvi, pa pričakovanj in upov, ki smo jih položili v zibel samostojne Slovenije, žal ni vseh uresničil. Žal nismo izrabili vseh potencialov, ki jih kot narod in družba imamo. Vzrokov za to je več, a ključni je gotovo nasprotovanje resnični demokratizaciji tistih sil, ki jim osamosvojitev in demokracija nikoli nista bili intimni opciji. To vztrajanje pri delitvi in razrednem sovraštvu je onemogočalo, da bi Slovenija dihala z obema kriloma pljuč. Kljub temu smo v 30 letih razmeroma veliko dosegli. Leta 1990 je bil dohodek na prebivalca v Sloveniji 10.000 ameriških dolarjev letno. Letos bomo kljub pandemiji presegli 25.000 dolarjev na prebivalca. Za primerjavo: Hrvaška bo na slabih 15.000, Srbija na 8.000, BiH pod 6.000 dolarjev. Nihče ne more trditi, da se poleg vsega osamosvojitev ne pozna tudi v večji blaginji.
DEMOKRACIJA: No, preskočiva k delu vaše vlade. Potem ko je prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec sramotno vrgel puško v koruzo, ste lani marca prevzeli vodenje koalicijske vlade SDS, SMC, NSi in DeSUS. Pri tem ste se takoj soočili z epidemijo novega koronavirusa, ki je presenetila ves svet. Kako gledate na takratno dogajanje?
Janša: Soočili smo se z neznanim in zelo nevarnim virusom, brez zaščitne medicinske opreme, saj so bila skladišča, ki nam jih je pustila vlada Marjana Šarca, prazna, Evropska unija pa v prvem valu povsem razglašena in z vsemi omejitvami videti kot iz srednjega veka. Delali smo dan in noč ter reševali situacijo. Delali smo tudi napake, kdo na svetu jih ni? Žal je bila Slovenija v tej, danes lahko rečem, vojni ena redkih držav na svetu, v kateri opozicija pri obvladovanju epidemije ni sodelovala, čeprav smo jo k temu nenehno vabili in pozivali. Kulovci so z nenehnim rušenjem ukrepov med ljudi vnašali razdor in posledično omogočali tudi hitrejše širjenje virusa. Poleg nekonstruktivne, na trenutke kar podivjane opozicije, ki je v času pandemije vložila 10 interpelacij, so problem tudi samooklicani strokovnjaki za viruse, ki med državljani širijo strah, imajo pa veliko medijsko podporo in pozornost. Osrednji medijski stebri z največjim vplivom, RTV SLO, POP TV in Odlazkov imperij, so v času epidemije naredili vse, da bi ljudi čim bolj sprli. Ali kot je ob nedavni skupni oddaji RTV in POP TV pod lažnim naslovom Skupaj naprej zapisal Mitja Iršič: »50% gledalcev je bilo nad nabijanjem po vladi in ukrepih navdušenih, 50% pa razočaranih, jeznih in žalostnih. 100% gledalcev pa je ostalo skreganih.«
DEMOKRACIJA: V izredno kratkem času ste sprejeli vrsto pomembnih protikoronskih zakonskih svežnjev za pomoč ljudem in gospodarstvu.
Janša: S protikoronskimi ukrepi na gospodarskem in socialnem področju v višini dobre 4 milijarde evrov so se ohranila delovna mesta in izboljšal socialni položaj ljudi. Na nikogar nismo pozabili in lahko rečem, da je to vlada, ki je denar namenila ljudem, ne pa različnim nevladnim organizacijam pa študijam in raziskavam. Izredna pomoč so tako dobili upokojenci, kmetje, kulturniki, samozaposleni in podjetja, ki so prav s pomočjo ukrepov ohranila dejavnost, nekatera pa celo izboljšala svojo likvidnost. Da so bili protikoronski ukrepi uspešni, učinkoviti in gospodarni, dokazuje tudi sedanja gospodarska rast, ki je višja od povprečja EU. Tudi svojo zadolženost je Slovenija v času zaostrenih epidemioloških razmer povečala za manj od povprečja držav EU in že letos bomo nadomestili padec rasti v lanskem letu.
DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na to, da se že ves čas soočate s protesti, ki so se začeli, še preden je vaša vlada sploh prisegla, z medijskim pogromom in neverjetno destruktivnim ravnanjem leve opozicije?
Janša: Dogaja se, kar je napovedal pokojni Ivan Kramberger: Ko ne bodo na oblasti, bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo. On je bil tudi prvi, ki so ga umorili.
DEMOKRACIJA: No, pri vladnem prizadevanju za omejitev epidemije novega koronavirusa pa se zadnje mesece soočate še z nekaterimi odločbami ustavnega sodišča in vrhovnega sodišča, ki neposredno škodujejo tem prizadevanjem, da o ravnanju informacijske pooblaščenke sploh ne govorimo. Kako to komentirate?
Janša: Težko je to razumeti. Obnašajo se, kot da bi imel virus več pravic kot človek.
DEMOKRACIJA: Kako pa odgovarjate na očitke, da ste državo v tem času močno zadolžili? Pri tem je zelo glasna nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek …
Janša: Slovenija se je v času pandemije zadolžila bistveno manj kot v povprečju EU. So jo pa Bratuškova in drugi levi mojstri v času finančne krize zadolžili precej bolj, kot so se takrat zadolžile v povprečju druge članice EU. Mi smo blažili posledice epidemije s finančno pomočjo ljudem in gospodarstvu, Bratuškova pa je reševala dve tajkunski banki, Faktor in Probanko, in njune lastnike iz Foruma 21, da se danes lahko bohotijo v svojih vilah in jahtah, njihove dolgove pa odplačujemo vsi.
DEMOKRACIJA: No, v zadnjem času se je javno spet bolj angažiral zadnji šef Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Konec oktobra je v Šentjanžu dejal: »Čas je, da rečemo dovolj! Da se upremo takemu načinu vladanja. Da ponovno stopimo v bran demokratičnim dosežkom človeške civilizacije.« Kako to komentirate glede na to, da je ob tem delal še nekakšne primerjave z letom 1941?
Janša: Njegove primerjave časa, ki ga živimo, s tistim iz leta 1941 so nadvse pomenljive. To je bil čas, ko so komunisti v metežu druge svetovne vojne začeli z revolucijo. To je bil čas, ko so začeli s sistematično likvidacijo svojih nasprotnikov in namišljenih razrednih sovražnikov. Moških, žensk, otrok. Današnji protesti, pri katerih je Milan Kučan aktivni udeleženec in spodbujevalec, uporabljajo podobno hujskaško govorico in osrednje sporočilo je isto. Smrt. Ne ustavijo se pred ničemer, da pa je absurd še večji, tiste, ki jim grozijo s smrtjo, obtožujejo sovražnega govora.
DEMOKRACIJA: Izjave nekega upokojenega politika s totalitarno preteklostjo bi bile verjetno povsem prezrte, če jih ne bi osrednji mediji in politiki koalicije KUL na veliko povzemali in ponavljali. Ali to kaže na še vedno velik vpliv Milana Kučana in njegovega ožjega kroga?
Janša: Zagotovo. Čeprav je ta vpliv očitno pojenjal do te mere, da se mora Kučan tokrat sam pojavljati na nezakonitih protestih in si risati njihov rdeči simbol na srajco. Za politike leve opozicije sledenje njegovim nebulozam ni zahtevno, saj so navajeni, da eno govorijo, drugo delajo. Ali kot je rekel o njihovem ideološkem okviru že Solženicin: »Vemo, da lažejo. Sami vedo, da lažejo. Vedo, da mi vemo, da lažejo. Pa še vedno kljub vsemu lažejo.« Kajti laž je njihova nesmrtna duša. Brez laži ne morejo obstajati. To je javno priznal že Ivan Maček – Matija, ki se mu Tanja Fajon in njeni vsako leto klanjajo, ko je dejal, da so ljudem debelo lagali o tem, kaj so doživeli v Sovjetski Rusiji. Če bi jim vse povedali, ne bi nihče več nasedel njihovi propagandi. Če to malo posodobimo: Tanja Fajon je vedela, da ji ne bo nihče verjel, da je njen asistent lektoriral poročilo delegacije evropskega parlamenta, pa se je kljub temu debelo zlagala. Ker se lahko. Ker je vedela, da jo bodo na RTV Slovenija, POP TV in drugih kulovcem podrejenih medijih prali do onemoglosti.
DEMOKRACIJA: Levih politikov so polna usta zavzemanja za javno in državno. Ko pa se razkrije poskus divje privatizacije državnega podjetja GEN-I, v en glas stopijo v podporo direktorju, nekdanjemu podpredsedniku Jankovićeve Pozitivne Slovenije in nato Pozitivne Slovenije pod Bratuškovo. Ali zato, ker se počutijo prvorazredne in mislijo, da lahko delajo vse, kar hočejo?
Janša: Natančno tako. Da bi razumeli, kako so taki absurdi sploh mogoči, moramo pogledati malo nazaj. Nekdanja komunistična oblast je sestopila natančno toliko, kolikor je prek volitev izgubila vpliv v delu izvršilne oblasti. Vseskozi pa je obdržala absoluten vpliv v sodstvu, tožilstvu, osrednjih medijih in finančnih institucijah. Nekatera sodišča, npr. tisto v Velenju, celo delujejo v isti stavbi kot mestna organizacija stranke SD. Tako se lahko kar na hodnikih ali v menzi vse dogovorijo. V sodbo si upajo celo zapisati, da si lahko prvorazredna stranka, njihova sostanovalka, nekdanjo judovsko vilo v svojo zasebno last pridobi tako, da eno nepremičnino v lasti Republike Slovenije zamenja za drugo nepremičnino, ki je prav tako v lasti Republike Slovenije. Do vrhunca so izpilili sistem, ki z uporabo dvojnih meril, s selektivno pravico in z arbitrarno krutostjo uničuje ljudi. Pa ni treba omenjati Patrie, spomnimo se trpljenja Milka Noviča pa kalvarije sodnika Radonjića, ker je sodil po zakonu in vesti in ne po pričakovanjih organizatorjev umora Janka Jamnika. Pa zanikane pravice tisočev, ki so umrli prej, preden so se sodni postopki končali. Po drugi strani ni meja, ko je treba nagraditi svoje zveste kadre. Spomnimo se samo sodne poravnave, na podlagi katere je Pirc Muserjeva dobila 70.000 evrov odškodnine, ker ji ni uspelo postati direktorica RTV Slovenija. Vrhunec dokaza o gnilobi bavconskega sodstva v Sloveniji je podatek o tem, da smo morali davkoplačevalci zaradi krivičnih sodb, ki jih je razveljavilo Evropsko sodišče za človekove pravice, plačati prek 300 milijonov evrov odškodnin. To je štirikrat toliko, kot znaša izplačilo solidarnostnega protikoronskega dodatka vsem upokojencem z nizkimi pokojninami.
DEMOKRACIJA: SDS je daleč najmočnejša politična stranka v Sloveniji, vendar za oblikovanje parlamentarne večine potrebuje politične partnerje. NSi je od časov SKD in Demosa naprej med volivci prepoznana kot naravni koalicijski zaveznik. Kako vidite prihodnost te stranke, ki jo skušajo mediji stalno spravljati v konflikt s SDS?
Janša: Prihodnost NSi bo toliko svetlejša, kolikor bolj bo sledila motu njenega prvega predsednika Andreja Bajuka, ki je po ustanovitvi stranke na podobno vprašanje odgovoril nekako takole, navajam po spominu: »Program NSi je v mnogočem soroden programu SDS ali programu SLS, vendar smo v marsičem tudi različni. Če ne bi bili, ne bi imeli treh strank. A prav zaradi teh nespornih dejstev naš uspeh ne bo odvisen od poudarjanja razlik, ampak od tega, koliko bomo pri uresničevanju svojega programa tako tam, kjer je soroden, kot tam, kjer je različen, sposobni biti boljši od SDS ali SLS.« Tej pronicljivi misli dr. Bajuka ni kaj dodati. Njen nauk velja in bo veljal tudi za SDS.
DEMOKRACIJA: Nova Slovenija je stranka, v kateri imajo v nasprotju z vsemi drugimi strankami v Sloveniji od samega začetka istega generalnega sekretarja, medtem ko se predsedniki menjavajo. Povsod drugje si predsedniki sami izberejo svojo desno roko, v NSi je to obratno. Ali je to po vašem mnenju tudi eden od razlogov za nekakšno razklano govorico te stranke, ki večinoma zelo tvorno sodeluje v koalicijski vladi, njena evropska poslanka pa neusmiljeno udriha po vas in po SDS?
Janša: Ne poznam dovolj notranje dinamike NSi, da bi presojal. Končno je to stvar vsake stranke in njihovih internih pravil. Kar pa zadeva govorico njihove evropske poslanke, ki je bolj ali manj bleda kopija Tanje Fajon, pa taki nastopi stranki seveda škodijo. Vsakemu, ki logično razmišlja, je namreč jasno, da volivci, ki se odločajo na podlagi ideologije, vedno raje volijo izvirnik kot kopijo. Nikakor tudi ni naključje, da vedno, ko se NSi začne vzpenjati po lestvicah javnega mnenja, medijski mojstri takoj organizirajo kak odmeven intervju evropske poslanke, ki stranko potisne nazaj proti parlamentarnemu pragu.
DEMOKRACIJA: Vodilni iz NSi pravijo, da si mora NSi izboriti svoj prostor v volilnem telesu, zato ne more samo slediti SDS in jo brez zadržkov podpirati v vsem.
Janša: To je samoumevno. Ne sme pa tudi kar počez slediti medijskemu pritisku, še posebej če stranka sodeluje v vladni koaliciji. Suverena stranka se pač suvereno odloča, katere prioritete bo uveljavila v koalicijski pogodbi. Sledenje skupnim zavezam iz koalicijske pogodbe zato ni podrejanje eni stranki. Volivci to zelo dobro ločijo. Sledenje medijskim pritiskom stranke ne potiska proti sredini, temveč proti robu parlamenta.
DEMOKRACIJA: Ima stranka oziroma gibanje Povežimo Slovenijo perspektivo? Javnomnenjske raziskave ji namreč kažejo prestop parlamentarnega praga.
Janša: Dosežejo lahko precej več od tega. Vsak, ki se bo pridružil temu skupnemu nastopu, lahko postane del skupnega uspeha, kajti skoraj 50 odstotkov ljudi ni šlo na zadnje volitve in prostora je veliko. Ločeni nastopi zunaj parlamentarnih strank pa bodo kot po navadi prinesli samo razočaranje, saj volivci praviloma ne oddajajo glasov v prazno.
DEMOKRACIJA: POP TV je objavila dele posnetka 14 let starega pogovora med Andrejem Vizjakom in Bojanom Petanom. Zoper ministra Vizjaka je vložena interpelacija. Se obeta njegov padec?
Janša: Drži, vložena je interpelacija oziroma obtožnica zoper ministra. Odgovora oziroma obrambe vlada v času, ko se pogovarjava, še ni prejela oziroma obravnavala. Nekateri sicer sodijo in dokončno presojajo že samo na podlagi medijskih objav, ne da bi poslušali obravnavo oziroma razpravo v DZ in prebrali odgovor obrambe. Se pa poleg usode ministra, ki je po dolgih letih premaknil oziroma odstranil na desetine birokratskih ovir iz resorja, in prav v času, ko so doma osredotočali napade nanj, usklajeval 27 držav EU na zahtevnem podnebnem vrhu v Glasgowu, ob tej medijski aferi odpira še vrsta drugih vprašanj. Ne nazadnje se lahko vprašamo, koliko posnetkov so orodja vzporednega mehanizma oziroma udbomafije še nezakonito posnela v zadnjih desetletjih ter kakšen status v političnem in pravnem redu Slovenije imajo takšni izdelki. Bodo enaki vatli, ki jih kulovci in medijski aparat vzporednega mehanizma zagovarjajo pri primeru Petan-Vizjak, veljali tudi v drugih primerih? Zakaj podobnega ali še večjega hrupa ni bilo ob zakonitih posnetkih ljubljanskega župana Jankovića, na katerih zlorablja svoj položaj v primeru farmacevtka? Zakaj ni bilo nobenih zahtev po odstopu Jankovića ter odgovornih na tožilstvu in v sodstvu, ko so zakonito posnete pogovore izbrisali in Jankovića nato oprostili?
DEMOKRACIJA: V NSi so že pred Vizjakovim odgovorom javno povedali, da ministra ne bodo podprli. Je to kršitev koalicijske pogodbe?
Janša: To je predvsem sodba na podlagi medijskega pritiska pred seznanitvijo z obrambo ter pred obravnavo in razpravo o interpelaciji. Samo nepodpora ministru sicer ni neposredna kršitev koalicijske pogodbe, medtem ko podpora interpelaciji to je.
DEMOKRACIJA: Kaj bi se zgodilo v tem primeru?
Janša: V primeru neposredne kršitve koalicijske pogodbe se stranka, ki jo prekrši, sama izloči iz koalicije. To je jasno vsem že od podpisa pogodbe dalje.
DEMOKRACIJA: Širijo se govorice, naj bi obstajali posnetki pogovorov med nekdanjim podpredsednikom NSi in sedanjim direktorjem Darsa Valentinom Hajdinjakom, ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem in predstavniki Kolektorja, ki so novejšega datuma in veliko spornejši kot 14 let star pogovor ministra Vizjaka. Govorice so podkrepljene tudi z očitno naklonjenostjo časnika Delo, ki je v lasti tega podjetja, stranki NSi in še posebej ministru Vrtovcu. Jih poznate?
Janša: Izkušnje, tako domače kot tuje, kažejo, da se vedno, ko se nezakonitemu prisluškovanju v katerikoli državi podeli javna domovinska pravica, takšna dejavnost razmahne do neslutenih razsežnosti. Drastično pade stopnja medsebojnega zaupanja tako v političnem prostoru kot v poslovnem svetu. Posnetki začnejo krožiti z vseh koncev, še več pa nastane govoric o domnevnih posnetkih in na koncu nihče ne zaupa več nikomur.
DEMOKRACIJA: Od začetka julija Slovenija pod vašim vodstvom vodi Svet Evropske unije. Kako ste zadovoljni z doseženim glede na to, da se je EU od vašega prvega predsedovanja zelo spremenila?
Janša: Dosegli smo nekaj pomembnih prebojev, ki jih mnogi niso pričakovali. Uskladili smo npr. enoten okvir ravnanja vseh 27 držav do migrantskega pritiska po vrnitvi talibanov na oblast v Afganistanu. Nobenih t. i. humanitarnih koridorjev, nobenih vabil, naj pridejo v EU. Na začetku so nas mnogi napadli, ko smo predstavili to stališče, a na koncu so ga sprejeli in podprli vsi. Na tej osnovi smo kasneje lahko dokaj enotno podprli tudi Poljsko in baltske države ob migrantski grožnji iz Belorusije. V razpravo o doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050 smo vrnili argumente in jedrsko energijo, brez katere seveda teh ciljev ne bo mogoče doseči. V razpravo o evropski prihodnosti držav Zahodnega Balkana smo spet vključili besedno zvezo »širitev EU« in opredelili jasno časovnico 2030, ki sicer še nima soglasja, a je predlog na mizi in ga je nemogoče ignorirati, saj nihče ne pozna alternative. Slovenija uspešno izpolnjuje cilje, ki jih je zastavila glede krepitve odpornosti in pripravljenosti Evropske unije na morebitne prihodnje krize – področje kibernetske varnosti, okrevanje držav po pandemiji covida, vzpostavitev Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, evropske strateške avtonomije.
Naš strateški cilj je, da Evropska unija sledi viziji ustanovnih očetov o celoviti in svobodni Evropi, ki je v miru sama s seboj in svojo soseščino. Slovenci smo vstopili v EU na podlagi svobodne odločitve, zavedajoč se, da lahko nekatere zadeve bolje rešujemo skupaj. To tudi počnemo. Hkrati pa smo v zadnjem desetletju priča poskusom, da v Bruslju odločajo tudi o stvareh, ki jih države članice nismo prenesle na institucije EU in ki jih je nemogoče urediti po enem kopitu. Evropski narodi pripadamo istemu evropskemu civilizacijskemu izročilu, vendar pa imamo zaradi vzpona nacionalsocializma, fašizma in komunizma, ki so pretresali in delili stari kontinent v prejšnjem stoletju, tudi zelo različno novejšo zgodovino. Potrebnega bo še veliko preučevanja drug drugega, strpnosti in širine, preden se bomo vsi zavedeli, kako nevarna je trdovratna dediščina prejšnjega totalitarnega stoletja, in temu ustrezno ukrepali.
Kar zadeva prihodnost EU, vidimo tudi željo nekaterih, da bi nadomestili zastavo EU z 12 zvezdami iz Marijinega kroga z mavrično zastavo, ki jo je predsednica SD nesla celo na Triglav. Medtem ko sva z Josephom Borrelom, ki je sicer socialist, na vrhu Triglava razvila slovensko in evropsko zastavo, je voditeljica SD nesla gor zgolj zastavo ene interesne skupine. Mislim, da to vse pove o privrženosti te osebe in te stranke slovenskim in evropskim vrednotam.
DEMOKRACIJA: Očitno je, da je Slovenija pod vašim vodstvom mednarodno spet bolj prepoznavna in aktivna, da ve, kaj hoče doseči v mednarodnem smislu. Kaj bi želeli še uresničiti, izpeljati do konca slovenskega predsedovanja Svetu EU?
Janša: Pri tekočih zadevah so v našem fokusu dosjeji s področja digitalizacije, zdravja, krepitve odpornosti in pripravljenosti na pandemije, pa tudi razprava glede visokih cen energentov in s tem v zvezi potrebnih ukrepov za zaščito potrošnikov in gospodarstva. Hkrati bomo vključeni tudi v urejanje odnosov Evropske unije z našo neposredno soseščino – usklajujemo vsakoletne sklepe Sveta na področju širitve EU. Prav tako Evropska unija še vedno ureja odnose z Veliko Britanijo po njenem izstopu. Še naprej bomo sodelovali pri vodenju Konference o prihodnosti Evrope. Dela je torej še veliko. Bomo pa ob koncu pripravili tudi oceno stanja EU in predlog nekaterih sprememb. Jasno je, da nadaljevanje politike dvojnih meril, ki jih nekatere institucije EU uporabljajo proti državam, ki jih ne vodijo levičarske vlade, ta čas najbolj ogroža obstoj EU.
DEMOKRACIJA: Kakšni so torej načrti vlade do konca mandata? V kolikšni meri boste še lahko uresničili koalicijsko pogodbo glede na to, da imate v parlamentu zelo šibko večino?
Janša: S to šibko večino je naša koalicija naredila desetkrat več kot npr. Cerarjeva vlada z zelo udobno večino. Koalicija in širše zavezništvo v DZ RS deluje za te razmere več kot solidno. Tako podpredsednika vlade Matej Tonin in Zdravko Počivalšek kot vodje poslanskih skupin opravljajo garaško delo v dobro Slovenije. Velika večina širše ministrske ekipe je pokazala izjemno delavnost, zavezanost Sloveniji in odpornost. Dobesedno izgorevajo v naporih. Za mizerno plačo. Primerjajte katerokoli področje v tem in prejšnjih mandatih in številke bodo povedale vse. Med drugim tudi to, da v času levih vlad slovenske upokojence obravnavajo kot nepotreben strošek, slovenske občine pa kot privesek in ne kot motorje razvoja in dviga blaginje.
Velika večina zavez iz naše koalicijske pogodbe je uresničena, naredili pa smo še dvakrat toliko tega, kar je bila zahteva časa. Samo v protikoronskih svežnjih smo v dobro ljudi sprejeli na stotine zahtevnih odločitev, ki smo jih morali uskladiti sproti. Do konca mandata bomo obiskali še vse preostale slovenske regije in rešili na stotine odprtih problemov po državi. Smo vlada, ki ne tiči samo v Ljubljani, ampak vidimo Slovenijo kot celoto, centralizacijo države pa kot problem, ki ga odpravljamo.
DEMOKRACIJA: Prihodnje redne volitve bodo v nedeljo, 24. aprila 2022. »Te bodo odločale o vrnitvi demokracije,« je v Šentjanžu dejal zadnji šef slovenske partije. O čem bodo po vaše res odločale? Kako naj povprečen volivec prepozna bistveno razliko med programi?
Janša: Tokrat se strinjam s Kučanom. Te volitve bodo odločale o tem, ali se bo demokracija dokončno vrnila k tistim, ki bodo volili, zakonodajna in izvršilna oblast pa k tistim, ki bodo na podlagi volilnega rezultata oblikovali parlament in vlado. In tako posredno o koncu nekega sprevrženega stanja, v katerem se peščica prvorazrednih z nekdanjim predsednikom totalitarne partije na čelu samo razglaša za ljudstvo, kljub pandemiji poskakuje in kolesari po trgih in grozi s smrtjo vsem, ki mislijo drugače. S podporo prihvatiziranih medijev, sodstva in tožilstva.
Te volitve bodo odločale o tem, ali bo šel denar ljudem, ki ga ustvarjajo, ali pa za nevladnike na Metelkovi 6, paravojsko kulovcev, ki doslej niso prispevali še nobenega nacionalnega dosežka, zapravili pa na desetine milijonov denarja delavcev, podjetnikov in upokojencev. Po tem, kar smo videli, se lahko upravičeno bojimo, da če bo spet zavladala koalicija KUL, bodo namesto turističnih bonov spet uvedli hrano in bencin na bone.
Kako prepoznati bistveno razliko med programi? Preprosto. Ponudba bo navidezno raznolika, v resnici pa bo zelo lahko prepoznavna bistvena razlika. V kampanji bomo nekateri predstavljali program za ljudi in za Slovenijo ter vabili k sodelovanju vse, ki bodo dobili podporo volivcev in sedeže v novem sklicu DZ. Drugi pa bodo seveda tudi predstavljali svoje poglede na prihodnost, a bodo klicali k izključevanju vseh, ki mislijo drugače. Ta druga pot ni pot k dobremu, ampak pot v slabo in slabše. Pot k poglabljanju delitev, trdovratni obrambi privilegijev, centralizma, vladavine birokracije in prvorazrednosti.
Demokracija: Kakšna bo Slovenija čez pet let?
Janša: Osvobojena. Kljub vsemu imamo dobro izhodišče. Slovenija sodi med deseterico najvarnejših držav na svetu. V samem vrhu smo tudi po trajnostnem razvoju. Imamo čudovito, dobro ohranjeno naravo. Smo sedmi na svetu po indeksu socialne pravičnosti, boljši od Nemčije ali Nove Zelandije. Imamo enega najnižjih deležev prebivalstva, ki živi v relativni revščini. Boljši smo med drugim od Belgije, Nizozemske in Avstrije. V celotni EU smo najboljši po indeksu socialne vključenosti in nizke revščine otrok. V tem mandatu smo se že prebili nad povprečje EU po digitalizaciji, imamo najvišjo zaposlenost po letu 2008, na finančnih trgih dosegamo odlične pogoje za naše obveznice. Imamo sicer eno najnižjih stopenj zaupanja v sodstvo ne samo v EU, ampak na svetu in smo šele na 32. mestu po inovacijskem indeksu. A to lahko bistveno izboljšamo že v prihodnjem mandatu.
Demokracija: Kako?
Janša: Z znanjem, razumom in s pogumom ter s sodelovanjem, z odprtostjo in vključevanjem vseh, ki v srcu dobro mislijo. SDS bo še naprej zagovarjala sodelovanje tudi z drugače mislečimi, pripravljena bo sklepati tudi raznobarvne koalicije, kot smo jih vedno doslej. Naš bistveni pogoj za sodelovanje je Slovenija in slovenski človek na prvem mestu. Vsak uspeh Slovenije in slehernega Slovenca in Slovenke ter državljana Slovenije je tudi naš skupni uspeh in vsak njegov problem klic k skupnemu prizadevanju za iskanje rešitve. Če smo zmogli v tem času, ko smo poleg podedovanih problemov ob šibki večini v DZ in huronskemu nagajanju Kula reševali še ljudi in gospodarstvo pred epidemijo in usklajevali na stotine odprtih zadev pri vodenju Sveta EU, potem res ne vidim nobene nepremagljive ovire za odličen naslednji mandat, ko lahko Slovenija po 30 letih spet krepko zajame sapo, osvobodi ljudi in gospodarstvo birokratskih okovov, ideologije in centralizma ter sproščeno ustvarja blaginjo, kakršno smo ob vseh potencialih zmožni doseči in si jo tudi zaslužimo.
Biografija
Janez Janša je bil politični disident v prejšnjem totalitarnem komunističnem sistemu. Januarja 1989 je postal podpredsednik Slovenske demokratične zveze. V prvi demokratični slovenski vladi, ki jo je sestavljala koalicija Demos, je postal minister za obrambo. Skupaj z Igorjem Bavčarjem je uspešno vodil slovenske oborožene sile ob agresiji zvezne jugoslovanske armade na Slovenijo leta 1991. Leta 1993 je postal predsednik Slovenske demokratske stranke, s katero je leta 2004 zmagal na volitvah in bil v obdobju 2004–2008 predsednik slovenske vlade. V prvi polovici leta 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, je predsedoval Svetu EU. Leta 2012 je postal še v drugo predsednik vlade. Na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 je s svojo SDS zmagal z veliko prednostjo. Od marca 2020 je že tretjič predsednik Vlade Republike Slovenije. Je tudi avtor številnih knjig in člankov.
