Piše: Christopher Ziedler (Tagesspiegel / Fokus.de)
Veleposlanik Christoph Heusgen je bil nacionalni svetovalec Angele Merkel za zunanjo politiko in varnost, pred tem pa je bil na istem položaju pri evropskem komisarju za zunanje zadeve Javierju Solani. Zdaj je vodja Münchenske varnostne konference.
Gospod Heusgen, ali ste že nagovorili ekipo Donalda Trumpa, da bi bili gost münchenske varnostne konference prihodnji februar, takoj po njegovi morebitni inavguraciji?
Uradnega vabila seveda še nismo poslali, a to ne bi smelo biti problem, če bo res izbran. Obstajajo tesni stiki s Trumpovimi republikanci.
Na zadnji konferenci je bil naš gost J. D. Vance, zdaj kandidat za podpredsednika. Sem v tesnem stiku s svojo nekdanjo kolegico Kelly Craft, ki je zastopala Trumpovo vlado kot veleposlanica pri ZN in zdaj vodi finančno organizacijo stranke. In ob robu vrha Nata v Washingtonu sem se srečal z republikanskim senatorjem Lindseyem Grahamom, ki je blizu Trumpu.
Moje vprašanje je bolj usmerjeno v to, ali po dogodkih preteklega vikenda še vidite scenarij, po katerem predhodnik Joeja Bidna morda ne bo postal njegov naslednik?
Najprej katastrofalni Bidnov nastop v televizijskem dvoboju, potem vse večja skrb za njegovo zdravje, zdaj pa še atentat na Trumpa, ki se je kot instinktiven politik medijsko odlično odzval na dogodek. Realno gledano Biden nima več verjetnih možnosti za zmago. Bojim se celo, da lahko Trump osvoji absolutno oblast – poleg Bele hiše lahko republikanci dobijo tudi senat in predstavniški dom.
Kaj se bo zgodilo od danes do dneva volitev novembra? Ste med tistimi, ki upajo, da bo atentat nekatere ljudi pripeljal do spoznanja, da hujskaška retorika delitev ne prinaša nič dobrega?
Seveda se mora Amerika kot narod temeljito zamisliti nad dejstvom, da je bil ameriški predsedniški kandidat za las oddaljen od tega, da izgubi življenje. Morala bi podčrtati tisto, kar je vsem skupno, namesto da poudarja tisto, kar jih ločuje. Toda ob pogledu na dogajanja, skozi katera so doslej šli Trump in tisti okoli njega, se je treba bati nasprotnega. Delitve v ZDA se bodo verjetno še povečale.
Ne verjamete Trumpovim spravljivim sporočilom, s katerimi je pozval k enotnosti ZDA?
To je samo volilna taktika. Trump kot medijski profesionalec ve, da Biden nima več niti najmanjše možnosti, če zdaj kot heroj, ki je preživel napad, zna najti lepe besede za Bidna. Dlje kot bo uporabljal to taktiko, večji bo Trumpov volilni uspeh. Glede na Trumpovo preteklo zgodovino si ne morem predstavljati, da bo tako zvenel ves čas. Morda bomo stare melodije spet slišali ta teden na republikanski konvenciji.
Kaj napad pomeni za željo nekaterih demokratov, da bi v volilno tekmo proti Trumpu hitro poslali koga drugega?
Verjetnost, da bo Biden kot demokratski kandidat zamenjan, je zaradi atentata strmo padla. V urah po atentatu je bil Joe Biden videti samozavesten in državniški. V tej situaciji, v kateri so razburjeni številni Američani, si težko predstavljam novega kandidata ali celo politični umik vrhovnega poveljnika ZDA. Želel bi si, da bi se to zgodilo, ker bi bila to vsaj majhna možnost, da Trump izgubi volitve. Kajti to, kar čaka Ameriko in čezatlantske odnose, če zmaga Trump, ne obeta nič dobrega.
Da bi jo pripravili na njen prvi mandat kanclerke, ste Angeli Merkel dali stare “Playboyeve” intervjuje s Trumpom. Katero branje priporočate zdaj? Ali pa je nepotrebno, ker je pravzaprav jasno, kaj sledi?
Verjetno še vedno verjame temu, kar je rekel v “Playboyu” o nemških avtomobilih. Iz pogovorov z republikanci in pro-Trumpovimi možganskimi trusti, kot je Heritage Foundation, imamo jasno sliko o tem, kaj Trump načrtuje. Kdor bere, kaj govorijo, bo kasneje težko trdil, da ni vedel, kaj se bo zgodilo. Za razliko od začetka leta 2017 je zdaj na mizi vse črno na belem. Pri ocenjevanju prihodnosti ni več prostora za napake.
Torej predvsem močno protekcionistična trgovinska politika in manj posvečanja vojaški varnosti drugih?
To sta dve glavni sporni področji, ki sta pred nami. Angela Merkel je že leta 2017 dejala, da se moramo Evropejci varnostno-politično osamosvojiti od ZDA. Še vedno smo gospodarska sila, zdaj moramo to postati še na obrambnem področju.
Stvari se premikajo v to smer, a nismo se premaknili daleč, odkar se sliši klic po resnično suvereni Evropi?
To je na žalost resnica. Samo upamo lahko, da se bomo zdaj premaknili v to smer – s strani nove Evropske komisije, pa tudi s strani nemške zvezne vlade.
Nemška vlada bo v sredo uradno potrdila osnutek proračuna za leto 2025 z obrambnim proračunom, ki je manjši, kot je zahteval obrambni minister Boris Pistorius. To ni tisto, kar imate v mislih, kajne?
Menim, da je vladni predlog proračuna v teh svetovnih razmerah milo rečeno popolnoma nepremišljen. Doseganje Natovega cilja o vlaganju dveh odstotkov BDP v obrambo je prek Scholzovega »posebnega sklada« zagotovljeno le kratkoročno, dolgoročno pa ne. Od ZDA se moramo osamosvojiti, a kljub temu v prehodnem obdobju z ZDA sodelujemo. Lindsey Graham mi je v Washingtonu povedal, da bo morebitna nova Trumpova administracija zelo pozorna na ta dva odstotka. Če situacije ne bomo nujno spremenili, pod Trumpom tvegamo, da bomo ostali v sodelovanju na obrambnem področju, saj bomo vsaj še nekaj časa odvisni od ZDA.
Kaj je treba potem narediti?
Zdaj je res odvisno od vseh poslancev bundestaga. Nemški bundestag mora zdaj prevzeti svojo proračunsko odgovornost in narediti odločilne spremembe, saj ta osnutek proračuna ogroža dolgoročno varnost Nemčije.
Vir: Fokus.de
