Piše: Andrej Sekulović
Andrej Poglajen je poslanec Slovenske demokratske stranke, ki se je udeležil inavguracije predsednika Donalda Trumpa v ZDA. Z njim smo se pogovarjali o vtisih s tega dogodka, o sodelovanju med republikanci in slovenskimi konservativci ter o tem, kako se bo Trumpovo predsednikovanje odražalo v slovenski politiki.
Nam lahko za začetek poveste, kakšno je bilo na splošno ozračje na inavguraciji Donalda Trumpa in kaj ta pomeni za prihodnost?
Inavguracija 47. predsednika ZDA Donalda Trumpa je bila zares pomemben zgodovinski trenutek. Moramo se zavedati, da se v Ameriko po štirih izgubljenih letih tavanja v temi in vsiljevanja prebujenske ideologije, teorije spola in gospodarskega nazadovanja ne nazadnje vračata normalnost in način razmišljanja, na katerem je bila Amerika zgrajena. Ameriške sanje se znova postavljajo v ospredje. Vse to je Donald Trump v svojem inavguracijskem govoru jasno nakazal in kmalu zatem potrdil s podpisom izvršilnih ukazov, ki smo mu bili priča na lastne oči.
Kakšne vtise ste odnesli s tega, kot pravite, zgodovinskega dogodka?
Kar zadeva vtise z inavguracije, moram reči, da Američani veliko pričakujejo od nove administracije. Kot vemo, se Trumpu njegovi najbližji ekipi pridružujejo ljudje, kot je Elon Musk. To pomeni, da Donald Trump stavi na podjetništvo in inovativnost. To bo v naslednjih štirih letih vodilo ZDA in imelo tudi vpliv na dogajanje v Evropi.
Ko je Trump prvič zmagal leta 2016, smo bili priča velikim nasilnim protestom in izgredom skrajnih levičarjev. Vsaj po poročanju osrednjih medijev tega letos ni bilo. Ste sami opazili kakšne proteste, ko ste bili v prestolnici ZDA?
Dan pred inavguracijo smo se udeležili zmagoslavnega zborovanja »Naredimo Ameriko znova veliko«. Takrat smo pred areno videli nekatere protestnike, ki so znova pozivali k aretaciji Donalda Trumpa, ni pa prišlo do izgredov. Mislim, da se je menjava oblasti zgodila precej mirno. Vsekakor pa ne moremo tega pričakovati v času celotnega mandata. Nenapisano pravilo je, da ima novi predsednik nekako prvih sto dni mandata malo več miru, da gredo zadeve laže skozi senat in kongres. Kljub temu republikanski kolegi napovedujejo, da bo sedaj prav obratno. Demokrati bodo postavili močno fronto v obeh domovih, čeprav ima v obeh Republikanska stranka večino. To je lahko problematično.
Demokrati so povezani tudi s skrajnimi levičarskimi skupinami …
Kar zadeva skrajne skupine, se moramo zavedati, da jih financirajo krogi blizu Demokratske stranke, pa tudi iz njenih krogov. V obdobju mandata Donalda Trumpa bodo vlaganja v te paramilice še večja, saj, kot vemo, je edini cilj Demokratske stranke od novembra lani, da strmoglavijo administracijo Donalda Trumpa.
Poleg vas je bilo na inavguraciji verjetno tudi več konservativnih predstavnikov iz drugih držav. Bi koga izpostavili?
Srečali smo kar nekaj predstavnikov iz drugih držav. Svetovno gledano bi lahko izpostavil udeležence iz Argentine in iz Salvadorja, kjer predsednik Bukele uživa kar veliko priljubljenost. Bili so tudi predstavniki iz Italije in Nemčije.
Ste se kot predstavniki slovenske konservativne politike s kom srečali, morda utrdili kakšna prihodnja mednarodna sodelovanja?
Naš namen je bil, da poglobimo odnose z Republikansko stranko. Sama srečanja so temeljila na tem, da republikanskim senatorjem, kongresnikom in tudi svetovalcem Donalda Trumpa, ki so po novem člani administracije, predstavimo aktualno politično situacijo v Sloveniji. Kar zadeva stališča nove administracije, jim je precej jasno, kaj se dogaja v slovenski politiki. Jasno jim je, da imamo vlado, ki je protiameriška, da se mednarodne zadeve zlorabljajo zaradi aktualne politične situacije v Sloveniji. Takšen primer je Palestina. Ameriški kolegi razumejo, da imamo pravzaprav na čelu vlade oligarha, ki je prek izčrpavanja državnega podjetja prišel do velikega premoženja. Predvsem pa jim je jasno, kdo kroji medijsko krajino v Sloveniji. Vsekakor na tem področju obstaja interes Republikanske stranke, kako pri nas vzpostaviti stabilno okolje pod desnosredinskimi vladami.
Menite, da bo Trumpova zmaga in njegovo delovanje dalo tudi zagon konservativnim silam v Evropi in kako bo to vplivalo na slovensko politiko?
Lani je madžarski premier Viktor Orbán dejal, da imamo v Sloveniji svojega Donalda Trumpa, s čimer je mislil Janeza Janšo. Lahko bi rekli, da je ravno obratno, da imajo v ZDA svojega Janeza Janšo. Kajti zgodba Donalda Trumpa in zadnjih volitev bo verjetno precej podobna zgodbi prihodnjih parlamentarnih volitev pri nas. Donalda Trumpa so vlekli po sodiščih zaradi nebuloz, ki v normalnem svetu ne bi smele biti procesirane. Mediji so ga napadali zaradi različnih izjav, ki so bile vzete iz konteksta. Skratka, dogajala se je popolna demonizacija posameznika. S tega vidika imamo zelo primerljivo situacijo v Sloveniji z zadevo Trenta, ki jo sodišča že več desetletij dejansko vlečejo in uporabljajo v predvolilnem času za nižanje političnih točk Slovenski demokratski stranki. Imamo medije, ki poročajo enostransko – vaš medij je ena redkih izjem, ki ponuja žarek upanja. Po drugi strani pa imamo nov globalni pojav − družbena omrežja. Skratka, kar zadeva preslikavo na Evropo, vidimo, da pomembni posamezniki, tudi Elon Musk, izražajo svoja stališča do aktualne evropske politike. Prišel bo čas, upam, ko se bodo ti posamezniki opredelili tudi do politike v Sloveniji.
Omenili ste družbena omrežja, ki postajajo vse pomembnejša pri oblikovanju splošne družbenopolitične krajine …
V tem pogledu je Trumpovi ekipi odprl vrata Elon Musk. Po njegovi zmagi je dejal: »Sedaj ste vi medij.« Tako je prek družabnih omrežij, kot so X, TikTok pa tudi Facebook in Instagram, ki sta v lasti podjetja Meta, kjer Mark Zuckerberg obljublja spremembe glede cenzure, Musk omogočil pretok direktnih informacij. Tovrstne informacije ne gredo skozi ozko sito, ki ga določajo osrednji mediji. Zato bi pozval tudi vse slovenske državljane, naj bodo dejavni na družabnih omrežjih in da naj delijo vsebine, s katerimi se strinjajo in zanje menijo, da bi morale biti v Sloveniji uresničene. Le tako lahko presežemo domet, ki ga imajo komercialni mediji, kot je RTVS, ki je vse prej kot nacionalna in depolitizirana, saj je interesni medij levega pola, kot je tudi večina drugih medijev. Slovenija potrebuje nov, objektivnejši vpogled v politično dogajanje, saj je tega, ki je v zdajšnji ponudbi, ugrabila vladajoča politična elita.
Če se naveževa na vašo oceno osrednjih medijev v Sloveniji, kako gledate na njihovo precej enostransko in celo negativno poročanje o vnovičnem Trumpovem prihodu v Belo hišo?
Izpostavil bi konkreten primer, in sicer poročanje o tem, kako naj bi Elon Musk pozdravljal z »nacističnim« pozdravom množico. To je daleč od resnice. Sam sem sedel nekaj metrov stran, ko se je to zgodilo. Ob tem zamahu z roko je Musk zaklical »moje srce pripada vam«, se dotaknil srca in pokazal na množico. Ni šlo za nikakršen nacizem, temveč za izražanje čustev do navzočih ljudi, ki so pomagali Donaldu Trumpu in novi administraciji do zmage. Ko sem videl poročanje slovenskih medijev, se mi je zdelo njihovo poročanje »zanimivo«, saj sem videl Muskovo kretnjo na lastne oči in vem, kaj je resnica. Način poročanja slovenskih medijev smo pokazali tudi republikanskim kolegom in bili so zgroženi nad tem, kaj so mediji naredili iz nekega čustvenega trenutka in ga izrabili za ideološko obračunavanje z nekom, ki je dejansko pionir na številnih področjih in zagovornik svobode govora, kar ni v skladu s totalitarizmi. Vse to je dober prikaz delovanja slovenskih medijev. Naši republikanski kolegi so se vprašali, kako v sodelovanju z desno politično opcijo v Sloveniji te zadeve spremeniti. Kako omogočiti večjo medijsko pluralnost in razkriti takšne medije kot neobjektivne, saj gre pravzaprav za režimske medije. V času, ki ostaja pred volitvami, je treba delati na tem, da vsi posamezniki, ki podpirajo v Sloveniji desno opcijo, pa naj bo to SDS ali katera druga stranka, to javno izrazijo.
Hvala za intervju. Bi za konec še kaj dodali ali sporočili našim bralkam in bralcem?
Ob srečanju z republikanskimi kolegi smo debatirali tudi o tem, kako je Republikanska stranka mobilizirala množico volivcev ali »tihe večine«. Prvi odgovor je bil, da ni šlo za tiho, temveč za glasno večino, ki je javno izrazila svoja stališča in je ni bilo strah sprevrženih opazk levega političnega pola. Jasno so izrazili svoje stališče, da je le Republikanska stranka v ZDA tista opcija, ki lahko Ameriko vrne v normalnost.
