Piše: Petra Janša
»Vojna je bliže, kot si mislimo, je pa obudila tudi spomin na čase, ko smo se osamosvajali in je divjala vojna tudi na naših tleh. Razumemo begunce in želimo pomagati. Tako se brez težav najde mesto za namestitev ukrajinskih beguncev, zbira se pomoč za Ukrajino. Je pa to stanje pokazalo tudi, kakšne politike imamo v Sloveniji,« je v pogovoru med drugim dejala poslanka SDS Alenka Jeraj.
Alenka Jeraj se je rodila leta 1973. Do leta 2004, ko je bila prvič izvoljena za poslanko, je bila zaposlena na Občini Ig, kjer je pokrivala področje družbenih dejavnosti. V SDS je aktivna od leta 1996. Bila je predsednica podmladka SDS Slovenske demokratske mladine, več let pa tudi Ženskega odbora SDS. Bila je tudi podpredsednica SDS. Poslanka je bila med letoma 2004 in 2014, nato pa generalna sekretarka SDS. V DZ je bila članica različnih odborov, tudi predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, odbora za zdravstvo in preiskovalne komisije, ki je preiskovala posle župana mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića. Leta 2018 je bila znova izvoljena za poslanko in je namestnica vodje poslanske skupine SDS. Je članica odbora za zdravstvo, mandatno-volilne in ustavne komisije ter odbora za kulturo. Je tudi predsednica Društva Fran Govekar Ig, kjer deluje kot režiserka in pesnica. Izdala je dve pesniški zbirki (Na poti do sebe in Pri tebi na Gori). Je mati 25-letnega sina Matica.
DEMOKRACIJA: Gospa Jerajeva, povejte, prosim, kdo so tisti, ki so, kot pišete v eni od svojih kolumn, popolnoma izgubili kompas in zakaj?
Jerajeva: Naši kolegi na levici oz. v opoziciji KUL. Zadnji dve leti se pogosto vedejo neracionalno. Glasujejo tako, da ne verjamem, da so s tem njihovi volivci zadovoljni. Imeli so kup pomislekov pri protikoronskih svežnjih ukrepov, ki smo jih sprejeli zato, da olajšamo življenje ljudem v epidemiji svetovnih razsežnosti. Med njimi so tudi njihovi volivci, ki so se zagotovo znašli v stiski in jim je pomoč prav prišla. Potem so nas hoteli prepričati, da bi bil Karl Erjavec ali Jože P. Damijan boljši predsednik vlade kot Janez Janša. Piko na i pa so dodali z glasovanjem proti noveli zakona o dohodnini, ki prinaša višje plače za vse. Na sejah razpravljajo o tem, da imajo ljudje prenizke plače, da je treba nekaj narediti, celo v svoj program napišejo, da je tteba delo razbremeniti davkov, ko pa tak predlog pride na mizo, glasujejo proti.
DEMOKRACIJA: Kako na splošno ocenjujete delo aktualne vlade, ki se ji sicer izteka mandat?
Jerajeva: Vlada je zelo učinkovita. Razen odstopa ministra Gantarja, za katerega je bilo že v začetku jasno, da ne bo mogel prekiniti korupcijskih povezav v zdravstvu, in ministrice za pravosodje Kozlovičeve so vsi ministri na svojem področju resno zagrizli v delo in lahko po dveh letih pokažejo rezultate. Prvi in najbolj delaven je predsednik vlade Janez Janša, ki od svojih sodelavcev pričakuje, da bodo prav tako angažirani in učinkoviti. Vse to se da, če imaš pripravljen program in cilje, ki jih želiš doseči. V koalicijsko pogodbo smo zapisali stvari, ki so v taki sestavi koalicije uresničljive in večino smo tudi realizirali. Nekaj težav je z zaposlenimi po ministrstvih, ki so bili vajeni bolj mirnega življenja in vlad, ki niso toliko zahtevale od njih. Zato se delo pogosto skoncentrira na najbolj pridnih tako kot marsikje drugje. Če želiš kaj premakniti, kaj narediti, je treba intenzivno pristopiti k delu. Poleg tega se izteka perspektiva 2014–2020, kjer nismo bili najboljši pri črpanju evropskih sredstev. To se je pospešilo in na voljo je več denarja za različne projekte. Poleg tega se je naš predsednik vlade odlično pogajal za sredstva iz nove perspektive 2021–2027 in Sklada za okrevanje, od koder bomo v naslednjih letih prejeli 12 milijard evrov, kar je več kot znaša letni proračun RS. Kar naenkrat je veliko denarja in treba je postaviti prioritete, za kaj ga bomo namenili. Letos in v letu 2023 bosta za investicije na različnih področjih – od zdravstva, sociale, šolstva, športa do predvsem pa prometne infrastrukture – namenjeni dobri 2 milijardi evrov za vsako leto. Ta vlada je zagnala projekte, ki so leta čakali na realizacijo. In ker se to sedaj dela, imamo najvišjo gospodarsko rast v EU, kar 8,1-odstotno.
DEMOKRACIJA: Česa se najbolj spomnite s sej delovnih teles, v katerih ste članica oziroma podpredsednica? Vam je kakšna od sej posebej ostala v spominu?
Jerajeva: Zagotovo odbor za kulturo, ki ga vodi poslanka Levice Violeta Tomić. Praktično na vsaki seji se je zapletalo, predsedujoča ne more skriti, da nas prezira, tako da smo bili praktično vsi poslanke in poslanci koalicije pa tudi minister za kulturo deležni njenih žaljivk in neprimernih opazk. Večkrat smo predlagali predsedniku DZ Igorju Zorčiču zamenjavo predsednice odbora za kulturo, a pri tem nismo bili uspešni. V tem mandatu bi lahko omenjeni odbor preimenovali v odbor za nekulturo. Kot sem že večkrat povedala, ocenjujem, da se je prav s stranko Levica v DZ RS močno znižala raven razprav.
DEMOKRACIJA: Kako upravičene so nedavne stavke, najprej delavcev v zdravstvu, potem šolnikov?
Jerajeva: Plačni sistem, za katerega sem tudi sama glasovala v času ministra Viranta, je dober, a ga nismo izboljševali, kot je bilo dogovorjeno na začetku. Takrat smo se dogovorili, da bomo sistem dopolnjevali in odpravljali morebitne krivice. Kasneje, ko so ministrstvo za javno upravo vodili drugi, pa se to ni zgodilo. Sedaj imamo sistem, v katerem so se nakopičila krivice in so se podrla razmerja, tako da je potreben prenove. In logično, da se ob tem pojavijo predlogi, da se določeni deli javne uprave izločijo iz sistema in bi se kot pred tem sistemom vsak sindikat sam pogajal z ministrstvom in poskušal doseči kar največ za svoje člane. Tako stanje smo že imeli in zato nikoli nismo vedeli, koliko bomo porabili za plače. Najprej so stavkali eni in so se jim plače dvignile, potem drugi, ki so se z njimi primerjali, pa tretji … Naslednjo vlado gotovo čaka premislek, kdo naj šeostane v enotnem sistemu in kako bomo v prihodnje urejali to področje. Gotovo so nekateri poklici neprimerljivi in vprašanje je, ali sodijo v enotni plačni sistem. Glavni problem zame pa je, da nismo dosegli tega, da lahko nagradiš tistega, ki več dela, ampak je še vedno prevelika uravnilovka. Delodajalec mora imeti možnost, da nagradi tiste, ki so sposobnejši in delajo več.
Stavka šolnikov je neupravičena, saj so se jim zadnja leta plače zviševale. Urediti pa je treba najnižje plače v javnem sektorju, ki so celo pod minimalnimi plačami in država zanje doplačuje, da dobijo vsaj minimalno plačo.
DEMOKRACIJA: Kaj pa medijska slika, je ta zdaj kaj boljša kot pred začetkom mandata te vlade? Je po vašem mnenju več pluralnega poročanja?
Jerajeva: Vesela sem, da se je razrešil problem STA, kjer je bil očitno problem direktor Veselinovič, ki je STA smatral za svojo medijsko hišo in je kršil zakon o STA, po katerem bi moral delati. Zelo kritična sem tudi do Informativnega programa RTV Slovenija, ki ne informira, ampak agitira, in občutek imam, da so mnogi novinarji jezni in slabe volje, ker vodi Vlado RS SDS in Janez Janša in to tudi dnevno kažejo. Celo ko je Janša pri njih v studiu, se nekateri ne vedejo, kot da imajo pred seboj predsednika vlade. Saj ni treba, da so preveč prijazni, zagotovo bo odgovoril na vsako vprašanje, a tudi sovražni ne bi smeli biti. To ni profesionalno, niti v skladu z zakonom o RTV in novinarskim kodeksom.
Medijsko situacijo izboljšuje nekaj medijev, ki so nastali v zadnjem času ali zamenjali lastnike, sicer pa je še več medijev v tem času pristalo v lasti medijskega tajkuna Odlazka. Tega očitno niti v tej vladi nismo mogli urediti, čeprav gre za evidentno kršenje zakona o medijih, tako da bo to počakalo na novo vlado.
DEMOKRACIJA: Stanje v pravosodju ostaja rakrana naše družbe. Se strinjate?
Jerajeva: Ja. Slovenija je mlada država. Pred tem smo živeli v totalitarnem sistemu, kjer so se dnevno kršile človekove pravice in nemogoče je, da bi se kar čez noč stvari spremenile in bi s prvim dnem nove države demokracija v polnosti zaživela. Bi pa morali v vseh teh letih vzpostaviti učinkovito pravosodje. Slovenija je med prvimi po kršenju človekovih pravic, ljudje morajo iskati pravico na Evropskem sodišču za človekove pravice, ker dvomijo o odločitvah naših sodišč, pa še predolgo vse skupaj traja. Pričakovali bi, da se bodo spremembe zgodile znotraj sistema, a očitno še ni dovolj velike kritične mase, ki bi zahtevala profesionalnost in kvaliteto.
DEMOKRACIJA: Kako pa vidite zdajšnje politično dogajanje v Sloveniji? Nastajajo nove stranke. Se je po vašem mnenju bolje povezovati ali bolje izključevati?
Jerajeva: Prav je, da imamo pisano paleto strank in da si lahko ljudje izberejo svojo, tisto, ki jih najbolj prepriča. Slabo pa je to – in tudi tu se vidi še nedelujoča demokracija –, da se za vsake volitve ustanovi nova stranka, ki prodaja nove, neomadeževane obraze brez izkušenj v politiki, zaradi česar so neučinkoviti. Ne znajo npr. sestaviti vlade, po dveh letih obupajo, nimajo vizije, ne znajo postaviti prioritet ipd. V tak projekt se vloži veliko sredstev sumljivega izvora, ki prihaja iz davčnih oaz. Nato pa poteka glavna promocija takih kandidatov v glavnih medijih z RTV Slovenija na čelu in najbolj gledano televizijo v zasebni lasti ter prek medijev tajkuna Odlazka. Tako se že v osnovi poruši sistem enakih pogojev za vse, kar pomeni, da boj za volivce ni pošten. Prav zato se je v zadnjem obdobju pojavilo nekaj novih desno orientiranih medijev, ki pa ne dosegajo visokih odstotkov medijskega prostora.
DEMOKRACIJA: Po epidemiji covida-19 je zdaj skoraj pred slovenskim pragom vojna … Se vam zdi, da bo ukrajinska kriza vplivala tudi na predvolilno dogajanje v Sloveniji?
Jerajeva: Gotovo. Vojna je bliže, kot si mislimo, je pa obudila tudi spomin na čase, ko smo se osamosvajali in je divjala vojna tudi na naših tleh. Razumemo begunce in želimo pomagati. Tako se brez težav najde mesto za namestitev ukrajinskih beguncev, zbira se pomoč za Ukrajino. Je pa to stanje pokazalo tudi, kakšne politike imamo v Sloveniji. Na eni strani predsednika vlade, ki je takoj reagiral in se z evropskimi politiki pogovarja o rešitvah, in na drugi ljudi, ki bi čakali, kaj se bo zgodilo, in sledili odločitvam drugih. Tako je na vseh področjih. Imamo odločne in neodločne politike. Politike, ki so sposobni dejanj, in politike, ki čakajo in se ne znajo odločiti.
DEMOKRACIJA: Zakaj ste retvitali zapis Dejana Steinbucha, ki med drugim pravi, da je premier Janez Janša »zaradi osebne zgodovine (JBTZ, proces, zapor, Patria itd.) izjemno občutljiv na krivico, ponižanje, represijo in izživljanje močnejšega nad šibkejšim. V njem so se zbudili spomini na leto 1991, zato so očitki na njegov račun, češ da ‘Ukrajino izkorišča za predvolilno kampanjo, neupravičeni. In krivični, če smo pošteni.«
Jerajeva: Ker se strinjam z napisanim. Janez Janša je bil deležen šikaniranja, ponižanja, krivično poslan v zapor in zato bo vedno reagiral na krivico. Poleg tega pa ve, kako osamljeni smo bili v času osamosvajanja, ko je večina evropskih in svetovnih voditeljev navijala bolj za to, da Jugoslavija ostane, in vsaj v začetku niso podpirali osamosvojitve. Ukrajina je 30 let samostojna država, ki nam je podobna, gradi demokracijo in se želi približati evropskim vrednotam ter vključiti v EU. To državo je napadla Rusija, pravzaprav njen voditelj Putin, saj vidimo, da mnogi Rusi protestirajo zaradi te agresije. Prepričana sem, da bi šel naš predsednik v Kijev, tudi če ne bi bile pred nami volitve. Je pa to razlagati opoziciji, ki se sprašuje, zakaj ni šel raje k Putinu in ga prepričal, da konča vojno, smešno in kaže na to, da ne razumejo, kaj se dogaja. Ne vem, zakaj tega ne naredijo oni, ki simpatizirajo s Putinom in nosijo njegova odlikovanja.
DEMOKRACIJA: Verjetno za nov poslanski mandat kandidirate zato, ker ste prepričani, da boste dosegli dober rezultat. Kakšna so vaša pričakovanja po volitvah?
Jerajeva: Računam na dober rezultat, saj sem prepričana, da ljudje vidijo, kaj vse se je naredilo v zadnjih dveh letih, in nam bodo znova dali svoj glas. Samo primerjati je treba dve leti, ko je vladal Šarec z LMŠ, in zadnji dve leti, pa bo vse jasno. Po volitvah bomo nadaljevali z delom. Še veliko je za postoriti, da bo Slovenija taka, kot si želimo. Uspešna, aktivna, demokratična, pravi dom za vse, ki tu živimo, ter dežela možnosti in priložnosti.
