Piše: Bogdan Sajovic
Alejandro Peña Esclusa je venezuelski disident, politik in pisatelj. Z njim smo se med drugim pogovarjali o padcu in aretaciji samodržca Nicolasa Madura ter demontaži levičarskega režima in mamilarskega Kartela sonc.
Alejandro Peña Esclusa se je rodil 23. julija 1954 v Washingtonu kot sin venezuelskega vojnega atašeja. V domovini je diplomiral iz strojništva in financ, v mladih letih se je tudi ukvarjal s športom in bil državni prvak v karateju. Z ženo Indiro imata tri hčere. Kot politični begunec trenutno živi v Italiji. V politiko je vstopil leta 1984, ko je soustanovil laburistično stranko. Stranka je nasprotovala marksizmu, političnemu nasilju in trgovini z mamili. Chaveza je že od vsega začetka razglašal za Castrovo marioneto. Alejandra Peño Escluso je komunistična oblast dvakrat aretirala zaradi »podpore terorizmu«, čeprav že vse življenje odklanja in obsoja terorizem. Decembra 2008 je soustanovil organizacijo UnoAmerica in postal njen predsednik. UnoAmerica je konfederacija nevladnih organizacij, ki si prizadeva za boj proti latinskoameriškim levim strankam, povezanim s Forumom São Paulo, ki jim očita »uvajanje marksističnih ideoloških modelov, ki delijo naše družbe na frakcije na podlagi razredov in ras, spodbujajo sovraštvo, nasilje in anarhijo ter uničujejo demokracijo od znotraj«.
Gospod Peña Esclusa, najprej naj vam čestitam za strmoglavljenje samodržca Madura …
Hvala, vendar je prijetje Nicolasa Madura šele prvi korak k osvoboditvi izpod levičarske diktature. Maduro je resda tam, kamor spada, za rešetkami. Vendar pa je vsa komunistična struktura, ki je četrt stoletja davila mojo državo in sodržavljane, še vedno nedotaknjena. Treba bo razmontirati ves sistem, ki sta ga vzpostavila najprej Chavez in nato Maduro, to pa bo terjalo še kar nekaj dela in časa.
Ali ste bili vi in drugi voditelji venezuelske opozicije v izgnanstvu obveščeni o ameriški akciji?
Ne, nismo bili. Razumem pa tudi, zakaj ne. Šlo je za dolgo načrtovano, izredno kompleksno vojaško operacijo, pri kateri bi lahko šlo mnogo stvari hudo narobe. Ena napaka in vse bi lahko šlo po zlu. Razumljivo je, da Američani niso hoteli tvegati, da bi kakšna informacija odtekla in ogrozila izvedbo, zato so vso operacijo držali v največji tajnosti.
Madura je sicer zamenjala »njegova« podpredsednica Delcy Rodrigues?
Očitno so se Američani oziroma predsednik Trump odločili, da bodo raje nadzorovano razmontirali levičarsko strukturo v Venezueli, kot da bi šli v neposredno invazijo in kaos ter prelivanje krvi, ki bi invaziji sledili. Maduro je resda v ameriški ječi, a vsa struktura še vedno obstaja – državna uprava, vojska, policija, strankarski aparat, polvojaške organizacije. In potem so tu še kriminalne tolpe, ki so sodelovale z režimom, domače in tuje, denimo kolumbijske, vsi mogoči plačanci in tuji teroristi, od Farca do Hamasa, ki jih je podpiral in gostil venezuelski režim … Vsi ti so oboroženi, vsi, tudi tuji »gostje«, so pomagali Maduru zatirati venezuelsko ljudstvo. Vsi ti so še vedno tam, vsi so oboroženi in še vedno nevarni. Res pa je, da so zaradi ameriške operacije v hudem šoku.
Bi rekel, vrhovnega šefa so jim v pižami odpeljali v ameriški zapor …
Drži, doživeli so hladno streznitev. Počutili so se nepremagljive, zdaj pa se je izkazalo, da so pred Američani popolnoma nemočni, da Američani lahko storijo, kar koli se jim zahoče.
Kljub tako opevani ruski in kitajski vojni tehnologiji, ki jo je nabavil Madurov režim.
Pokazalo se je, da sta ruska in kitajska tehnologija ali že preveč zastareli ali pa preprosto nista na ravni ameriške. Kakor koli, Američani so to vojaško tehnologijo popolnoma deklasirali. Izkazalo se je tudi, da od tako imenovanih prijateljev in zaveznikov, celo zaščitnikov – Rusije, Kitajske, Irana, Kube, Severne Koreje – ne bodo dobili nobene pomoči. Vsi so zgolj protestirali in še to medlo, prazne besede nasproti konkretni grožnji, ki jo predstavlja ameriška vojaška moč. Celotna struktura Madurovega režima je torej šokirana in preplašena. So pa, kot rečeno, oboroženi in nihče ne more vedeti, kaj se jim mota po glavi. Nekateri zagotovo iščejo načine, kako si rešiti kožo, drugi morda snujejo maščevanje, kdo bi vedel. Zato je najbolje, da se demontaže te strukture loti nekdo iz njihovega vodstva, nekdo, kot je Delcy Rodrigues. Seveda po navodilih in pod nadzorom Združenih držav Amerike.
Mislite, da bo sodelovala?
Mislim, da bo. Ne pozabite, tudi ona je, kot ves vrh Madurovega režima, tako ali drugače vpletena tako v trgovino z mamili kot v zločine proti venezuelskemu prebivalstvu. Verjetno je sklenila dogovor z Američani. Če bo sledila navodilom, če bo dobro sodelovala, ji bodo to šteli v dobro na sodišču, ji prisodili znižano kazen. Morda ji bodo celo dovolili, da potem, ko bo opravila delo, odide v kakšno prijateljsko državo, morda Rusijo ali Kitajsko, in se tam potuhne.
Se pravi, da bodo nekateri zločinci morda uspeli rešiti svojo kožo in se izmuzniti kazni?
Kakor koli je to zoprno, se lahko zgodi tudi to. Američani se pogajajo z Rodriguesovo in drugimi, tukaj mi iz opozicije ne sodelujemo. Po drugi strani pa – Američani so šli v to operacijo zaradi vpletenosti Madurovega režima v trgovino z mamili in podpiranja mednarodnega terorizma. Na to se tudi nanašajo obtožnice, ki so vložene na ameriška sodišča. Če bodo torej Američani umaknili obtožnice za trgovino z mamili proti Rodriguesovi in še kateremu pripadniku Madurovega režima, to še ne pomeni, da ti ljudje ne bodo odgovarjali za zločine proti venezuelskemu ljudstvu. Pred venezuelskimi sodišči, potem, ko bo spet vzpostavljena demokratična oblast.
Na vesti imajo precej zločinov …
Umori, preganjanja, na desettisoče zaprtih in mučenih, ekonomsko uničenje države, sedem milijonov beguncev, sistematično ropanje, korupcija … Res je, odgovarjati morajo za mnoge zločine.
Ko že omenjava ropanje, mamila in korupcijo; govori se, da je ena od ladij, ki jih je pred dnevi zasegala ameriška mornarica, prevažala velike količine zlata in srebra, ki jih je režim skušal prepeljati na varno v zavezniške države?
To ne morem zagotovo potrditi, me pa ne bi čudilo. Maduro in njegovi pajdaši so se z ropanjem Venezuele in trgovino z mamili polastili ogromnih količin denarja. Pred dnevi je Švica, in to na lastno pobudo, zasegla deset milijard dolarjev premoženja, ki jih ima družina Maduro v tamkajšnjih bankah. Deset milijard! In to samo Madurova družina in samo v Švici. In zagotovo je denar še drugod, v bankah na Karibih, Cipru, v Dubaju, Turčiji, Rusiji … In ne le denar, ki si ga je prigrabila družina Maduro, temveč tudi denar drugih visokih pripadnikov režima. Upam, da bodo tudi druge države sledile švicarskemu zgledu in zasegle nagrabljeno premočenje ter ga vsaj delno nakazale Venezueli. Pri obnovi uničene države ga bomo še kako potrebovali.
Trgovina z mamili je žal zelo donosen posel…
Pri Maduru in Kartelu sonc je šlo za veliko več kot običajno trgovino z mamili. Običajni trgovci z mamili, kolumbijski ali mehiški karteli, kriminalne organizacije v Evropi, ZDA, Aziji se s to trgovino ukvarjajo izključno zaradi dobička, ki ga prinaša. Nimajo nekih posebnih političnih preferenc, trgujejo, sodelujejo pač z vsakim, ki jim koristi. Drži, podkupujejo policiste in carinike, sodnike in uradnike, poslovneže in odvetnike, vendar so še vedno kriminalna organizacija izven državnega sistema.
Kar sta zgradila Chavez in Maduro, pa je čisto nov nivo trgovine z mamili. Kartel sonc pa je zlizan s državno strukturo. Še več, vsa državna struktura je bila v službi kartela. Za trgovino z mamili so bile uporabljene enote, ustanove in baze venezuelske vojske, policije in varnostnih služb, tudi paravojaških formacij. Uporabljali so državno diplomatsko mrežo, sodelovala so državna in zasebna podjetja, od rudarstva, naftne industrije do trgovskih podjetij in bank, transportnih podjetij … Na razpolago kartela so bili državni uradi, parlament, sodniki.
Kartel sonc (ime izhaja prav iz vpletenosti vojske v delovanje kartela, ker imajo generali venezuelske vojske na epoletah namesto zvezdic značke v obliki sonca, op. p.) je največji mamilarski kartel v zgodovini, odgovoren je za približno petino vsega kokaina, ki se prodaja na svetovnem trgu.
Predvsem pa je – za razliko od običajnih trgovcev z drogami, ki jih, kot rečeno, žene samo dobiček iz umazanega posla – Kartel Sonc uporabljal trgovino z mamili in dobičke, ki jih je prinašala, kot orožje za doseganje političnih ciljev.
Ne gre zgolj za to, da so se mamila uporabljala za zastrupljanje mladine na Zahodu in so spodbujala tudi druge vrste kriminala, kar vse vodi v spodkopavanje reda, zakonov in družbe nasploh. Denar, ki ga je prinašala ta trgovina, se je uporabljal tudi za podkupovanje uradnikov in policistov na Zahodu. Uporabljal se je za plačevanje vohunov in izdajalcev. Uporabljal se je za financiranje političnih strank, skupin, gibanj, ki so spodkopavala zahodno družbo. Plačevali so medije in propagando, prirejene ankete, vplivali so na volitve, plačevali so novinarje in lobiste. Plačevali so proteste in demonstracije. Iz tega denarja se je financiral tudi terorizem, levičarski in islamistični, saj so jim dobavljali orožje, opremo, informacije, financirali so jim urjenje in namestitev.
Vse to je bilo usmerjeno v uničenje zahodne civilizacije nasploh in Združenih držav Amerike še posebej. Skrajni čas je že bil, da je nekdo potegnil odločno potezo, da ta zločinski kartel zlomi.
Koliko časa bo trajalo, da se razmontira čavistična struktura v Venezueli?
Ne vem, hitro ne bo šlo. Gre za sistem, ki je bil grajen in vzdrževan 26 let. Mnogo ljudi, mnogo orožja. Opozicija pa orožja nima. Zato zaenkrat še ne moremo nazaj, je preveč tvegano. Upam pa, da bodo razmere boljše čez nekaj tednov.
Ali obstaja kdo v dosedanji strukturi, ki bi bil zanesljiv, ki bi lahko pospešil razgradnjo?
Takšni ljudje obstajajo. Recimo nekateri elementi v vojski. Pri volitvah 2024, ki jih je Maduro dobil z goljufanjem, smo to lahko dokazali, ker je opozicija dobila prave zapisnike s 85 odstotkov volišč. To pa ne bi bilo možno brez sodelovanja vojske, ki je stražila volišča. To pomeni, da so določeni elementi vojske naklonjeni padcu levičarskega režima. Navsezadnje gredo praviloma mladi fantje v vojsko zato, da bi služili in branili domovino, ne pa zato, da bi ščitili kriminalni režim.
Glede na prave izide zadnjih volitev in ob predpostavki, da se vrne večina sedmih milijonov beguncev, bi svobodne volitve odplaknile levičarje …
Zagotovo, verjetno bi opozicija dobila 85, morda celo 90 odstotkov glasov na poštenih volitvah. Zadosti, da se Chavezov in Madurov režim pokoplje za večno.
Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
