11.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Imuniteta SD: Črna gradnja nekdanjega načelnika UE Piran Ivana Seljaka še vedno brez epiloga!

Konec leta 2019 je v medijih izbruhnila novica okrog nekdanjega načelnika upravne enote Piran Ivana Seljaka. Uslužbenec ministrstva za okolje in prostor Žarko Sajič je namreč prišel do ugotovitve, da je njegova hiša zgrajena na nezakonit način in se je zato odločil, da poda pobudo za razveljavitev gradbenega dovoljenja. Ker Seljak vse skupaj zanika, se je Sajič na račun suma kaznivega dejanja po 259. členu Kazenskega zakonika (Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic) odločil, da zoper Seljaka in odgovorne na Občini Piran 18. maja letos vloži ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kopru. Prav tako je primer naznanil NPU, KPK ter drugim pristojnim institucijam, vendar vse kaže, da je bila zadeva pospravljena v predale, saj ima Seljak pravo politično zaledje.

 

Gradbeno dovoljenje, ki ga je Ivanu Seljaku, nekdanjemu načelniku Upravne enote (UE) Piran, v času opravljanja njegove funkcije, izdala UE Piran, z odločbo št. 351-125/2018 z dne 25. september 2018, je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) po nadzorstveni pravici izdalo odločbo št. 35108-222/2019-7, z dne 26. septembra 2019, s katero je izdano gradbeno dovoljenje razglasilo za nezakonito. Presoja po nadzorstveni pravici MOP je bila izvedena na podlagi prejete pobude za odpravo oziroma razveljavitev odločbe št. 351-125/2018 z dne 25. september. Ugotovljeno je bilo, da je UE Piran izdala gradbeno dovoljenje za nov objekt oziroma novogradnjo (za bistveno večji objekt kot objekt, ki se je predhodno tam nahajal), čeprav novogradnja na obravnavanem območju ni dovoljena in je zato prepovedana.

Dovoljena le nadomestna gradnja
Na obravnavanem območju je dovoljena le nadomestna gradnja, pri čemer mora le ta biti zgrajena na istem mestu, kot je bil prejšnji objekt, enakih dimenzij in enake namembnosti, kot je bil prejšnji objekt. Glede na to, da so odgovorni pod nadomestno gradnjo prikrili gradnjo popolnoma novega objekta, nekajkrat večjih gabaritov (dvostanovanjska hiša zelo velikih dimenzij), kot je bil prejšnji objekt (nekakšna enoetažna, nedokončana lopa), je MOP na podlagi izdane odločbe sprožil pred pristojnimi organi sprožil naslednje postopke: kazensko ovadbo, vloženo na Okrožno državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (257 člen KZ-1), prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije, zaradi domnevnih kršitev dolžnega ravnanja in integriteto skladno z določili Zakona o integriteti in preprečevanja korupcije, prijavo Službi za upravne enote na Ministrstvu za javno upravo, zaradi kršitve Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev in Kodeksa etike javnih uslužbencev v državnih organi in upravnih lokalnih skupnostih in prijavo inšpekciji za sistem javnih uslužbencev, zaradi kršitve določil 100. člena Zakona o javnih uslužbencev. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je ovadbo odstopilo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kopru, kjer se je predhodno že vodil predkazenski postopek v zatrjevani smeri zoper Seljaka in druge odgovorne osebe.

Za razjasnitev pravnih podlag potrebna kazenskopravna presoja
Seljak je zoper odločbo MOP podal tožbo na Upravnem sodišču. Bojan Žiberna, aktualni načelnik UE Piran, je v zvezi z izdajo nezakonitega gradbenega dovoljenja na Občinski svet Občine Piran naslovil pobudo za obvezno razlago 13. člena prostorskega akta z dne 14. novembra 2019, ali je nadomestna gradnja z dozidavo dopustna. Navedbe v pobudi so identične navedbam in argumentom, ki jih je Seljak podal v tožbi na Upravnem sodišču zoper izpodbijano odločbo z dne 26. septembra 2019, je razvidno iz podane ovadbe. Zanimiv pa je tudi naveden podatek, da je UE Piran tovrstno zahtevo podala prvič do sedaj, prav tako pa ni zanemariti dejstva, da je MOP, ali Upravno sodišče oziroma druge višje inštance doslej že večkrat razveljavili odločbe UE Piran zaradi zaradi drugačnega razumevanja predpisov. UE Piran pa doslej očitno še nikdar doslej ni potrebovala dodatnih pojasnil ali razlag občinskega sveta z namenom zagotovitve jasne pravne podlage. Za tovrsten postopek so se odločili ne glede na to, da v zadevi v zvezi z nekdanjim načelnikom UE Piran in odgovornimi uradniki, ki so na UE Piran še zaposleni, poteka predkazenski postopek pred pristojnim Okrožnim državnim tožilstvom v Kopru.

Ker so le sodišča tista, ki jim priteče normativna razlaga zakonov, je za razjasnitev pravnih podlag potrebno počakati kazenskopravno presojo. “Navedeno dokazuje, da da UE Piran ne pozna zakonodaje ali Ustave RS . Upravne enote se namreč pri svojih odločitvah glede pravic in obveznosti državljanov  vezane samo na zakon in ustavo ne glede na to, kakšno obvezno ali avtentično razlago bi Občinski svet na to temo sprejel. Mogoče je, da je cilj pobude za obvezno razlago tak: da opraviči nezakonito ravnanje odgovornih oseb na UE Piran in Občini Piran pred organi pregona oziroma omogočiti sklicevanje vpletenih na razumno napako, storjeno zaradi nejasnosti zakona ali lokalnega akta, omogočiti sporna ravnanja tudi v bodoče, vplivati na javno mnenje in posredno na pristojne organe, ki obravnavajo primer,” je med drugim razvidno iz ovadbe.

Prvoten objekt (Foto: Printscreen)

Sajič poudarja, da je potrebno zavedanje, da v času pobude na MOP za odpravo oziroma razveljavitev odločbe z dne 25. septembra po nadzorstveni funkciji še niso bile jasne številne druge potencialne nezakonitosti in zlorabe v zvezi s parcelama 401/4 in 401/5, obe k.o. Sečovlje, ki jih je Seljak odkupil od Občine Piran in za katere je kasneje uspel pridobiti nezakonito gradbeno dovoljenje za gradnjo dvostanovanjske hiše. “Gre za sume kaznivih dejanj, zato MOP v času presoje po nadzorstveni pravici o teh dejanjih še ni bil seznanjen. V tej smeri tako ni mogel ukrepati, poudarja in dodaja, da je kasneje jpretekel eno leto trajajoči zakonski rok od izdaje gradbenega dovoljenja Seljaku, v katerem bi MOP lahko ukrepal po nadzorstveni pravici.

Zakonca Seljak na občino podala prošnjo za odpravo napake v Prostorskem planu Občine Piran
Ker zlorabe, ki so zapisane v nadaljevanju, še niso bile predmet prijave na pristojne organe, jih Sajič prijavlja v tej ovadbi: Zakonca Ivan in Lidija Seljak sta na Občino Piran podala prošnjo za odpravo napake v Prostorskem planu Občine Piran za parceli št 401/2 in del parcele 401/1, obe k.o. Sečovlje. Vsebinsko gledano se je prošnja nanašala na spremembo namenske rabe. Ta naj bi se kmetijskega zemljišča spremenila v stavbeno zemljišče. Zakonca Seljak sta bila lastnika samo parcele št. 401/2, medtem ko je bila parcela št. 401/1, v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Komisija za prekategorizacijo zemljišč v piranski občini je izvedla ogled parcel v časti različnih lastnikov. Na podlagi odločitve komisije parcela št. 401/1 k.o. Sečovlje, ki je bila v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter za katero sta zakonca Seljak prav tako predlagala odpravo napake, ni bila predmet obravnave. Iz zapisnika seje je razvidno, da je bil predlagan postopek spremembe prostorskega plana in ne postopek odprave napake po obstoječem prostorskem planu.

Občinski Urad za okolje in prostor, katerega predstojnik je bil tedaj Boris Kočevar, je z dokumentom naslovljenim na Komisijo za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč Občine Piran predlagal, da se za parcelo 401/2 k.o. Sečovlje izvede postopek odprave napake prostorskega plana in ne postopek spremembe prostorskega plana, saj je slednji postopek bistveno bolj zapleten in dolgotrajen. Na podlagi predloga urada je Občinski svet Občine Piran na 27. redni seji dne 28. marca 2002 sprejel ugotovitveni sklep, da je v primeru parcele št. 401/2 k.o. Sečovlje šlo za napako oziroma, da omenjena parcela ni kmetijsko zemljišče temveč stavbeno zemljišče.

Tudi del sosednje kmetijske parcele pomotoma označen z rumeno barvo
Odprava napake prostorskega plana se sodeč po uveljavljeni praksi odpravi na način, da se v grafičnem delu Prostorskega plana parcelo, pri kateri se ugotovi, da ni kmetijska temveč, da je stavbena parcela, le to prebarva z rumeno barvo. V tem konkretnem primeru pa je zanimivo, da je pristojna oseba “pomotoma” z rumeno barvo označila tudi del sosednje kmetijske parcele št 401/1 k.o. Sečovlje, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa sploh ni predstavljala predmeta odločanja glede prekategorizacije ali odprave napake, izpostavlja Sajič. Na zahtevo zakoncev Seljak je občina Piran izdala Lokacijsko informacijo na račun ugotavljanja možnosti nakupa dela parcele št 401/1 kot funkcionalnega zemljišča k objektu na parceli št 401/2 k.o. Sečovlje. Ker je parcela 401/2 ozka  in meri od 5 do 7 metrov, ne čudi, da je pri vrisu stavbnega zemljišča v grafični del plana prišlo do nenatančnosti, tako da je stavbeno zemljišče vrisano tudi na delu parcele 401/1 k.o. Sečovlje, ki ni bila predmet spremembe plana. Parcela št. 40171 je tako v celoti kmetijsko zemljišče.

Foto: Printscreen

Občina Piran podala lažno izjavo
Glede na majhnost parcele št 401/2, ki je bila v lasti zakoncev Seljak, je po prepričanju Sajiča povsem jasno, da je premajhna za gradnjo dvostanovanjske hiše. Pri pristojnih so se tako pričeli izvajati postopki, s katerimi bi sosednje kmetijsko zemljišče postalo stavbno. Zakonca Seljak sta nato na piransko občino naslovila vlogo za odkup funkcionalnega zemljišča. Ob tem pa sta navedla, da je del parcele št. 401/1 k.o. Sečovlje stavbeno zemljišče v površini 200 m2-250m2. Občina Piran je 9.11.2010 zaprosila Sklad kmetijskih zemljišč RS za soglasje za parcelacijo parcele št 401/1 k.o. Sečovlje in ob tem navedla, da gre za parcelo, ki sodi k stanovanjskemu objektu, zgrajenem na sosednji parceli 401/2 v lasti zakoncev Seljak. V skladu z 16. členom Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov naj bi se nezazidana stavbna zemljišča prenesla v last občine. “Trditev Občine Piran, da je del parcele  št.401/1 k.o. Sečovlje stavbeno zemljišče ni resnična saj je bila ta v celoti kmetijsko zemljišče.” Geodetska  družba je na podlagi naročila občine izvedla parcelacijo, iz parcele 401/1 so tako nastale štiri nove parcele, med drugim parceli št. 401/4 in 401/5, ki jih je občina zakoncema Seljak prodala kot stavbeni zemljišči. Geodetska uprava RS je o tem 6. 6. 2011 izdala sklep. Hkrati se je parcelirala tudi parcela v lasti zakoncev Seljak. Iz parcele št. 401/2 sta nastali parceli št. 401/7 in št. 401/8 .

Parceliranje z namenom nižanja vrednosti?
Občina je dne 28. februarja podala izjavo naslovljeno na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, iz katere je razvidno, da sta parceli 401/4 in 401/5 stavbni zemljišči in sta kot taki last Občine Piran. Na podlagi lažne izjave je bil tako sklenjena pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov  in ureditvi premoženjskih razmerij. 14. novembra 2016 je občina z zakoncema Seljak sklenila Prodajno pogodbo za prodajo parcel št. 401/4 in 401/5 kot stavbeni zemljišči, čeprav je šlo za kmetijski zemljišči. Pogodba je bila sklenjena na neposreden način in brez konkurenčnega in transparentnega postopka, čeprav je vrednost obeh parcel skupaj presegla dopustno vrednost do 20 tisoč evrov. Ni potrebno posebej poudarjati, da je bil nakup parcel 401/4 in 401/5 ključen pogoj za kasnejšo gradnjo dvostanovanjske hiše, poudarja Sajič in dodaja, da je izražen sum, da je bila parcela št. 401/1 parcelirana na več manjših parcel, da je prišlo do oblikovanja dveh manjših parcel (401/4 in 401/5), s čimer se je vrednost posamične enote znižala za polovico. “Vse z namenom, da se omogoči nadaljnja prodaja teh parcel zakoncema Seljak. Da je šlo za izigravanje predpisov je razvidno tudi iz dejstva, da sta bili obe navedeni parceli ves čas obravnavani enotno in celo prodani hkrati z isto prodajno pogodbo.” 

Kljub temu, da so na občini vedeli, da gre za kmetijski zemljišči, je bila 14. novembra 2016 sklenjena Kupoprodajna pogodba  med piransko občino in zakoncema Seljak, kritično poudarja Sajič. S prodajo zasebniku je bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov oškodovan za vrednost obeh zemljišč.  Nedvomno je zanimivo tudi to, da je piranska občina 11. decembra 2012 pooblastila Seljaka za prodajo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov na občinskem zemljišču(401/4) čeprav ta ni bil zaposlen na občini, ampak na upravni enoti Piran kot njen načelnik. Gre za neobičajno prakso, saj podoben primer doslej še ni bil znan. Seljak je v imenu občine 2. januarja 2013 na UE Piran podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov na občinski parceli 401/4. Pooblastilo je občina sicer nato preklicala. Gre za konflikt interesov, saj je zakonodajalec strogo ločil vlogo lokalnih skupnosti in vlogo države (UE). Seljak je sicer nato o isti vlogi odločal, jo torej zavrgel kot vodja Oddelka za okolje in prostorje ter kot načelnik UE Piran. “V kolikor se izjava, da občina ne razpolaga z dokumentacijo v zvezi z investicijo za katero je Seljak podal vlogo za za izdajo gradbenega dovoljenja resnična, se pojavlja sum, da bi šlo lahko zgolj za fiktivno investicijo Občine Piran,” je razvidno iz podane ovadbe.

Sajič se je odločil, da zaradi ponarejanja dokumentov v zvezi z namensko rabo in nezakonit prenos “gradbenih” parcel od občine na Seljaka poda še ovadbo na NPU, kjer jim je podrobno pojasnil celotno zgodbo. Ob tem pa je v obzir še posebej poudaril, da je Seljak tedaj opravljal funkcijo načelnika UE Piran, neposredno pa je bil pristojen še za izdajo gradbenih dovoljenj v piranski občini. Kljub “obsegu in sistematičnosti navedenih nezakonitosti, pri katerih so sodelovali ključni uradniki in odgovorne osebe na področju urejanja okolja in prostora iz UE Piran in Občine Piran” s strani NPU še kar ni odziva. Reakcij pa ni bilo niti s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ko je bil ta informiran okrog oškodovanja.

Foto: Printscreen

Nina Žoher

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine