Piše: Metod Berlec
Če smo bili v začetku prvega predsedovanja Slovenije Evropski uniji januarja 2008 soočeni s t. i. washingtonsko depešo, smo tokrat, pred drugim predsedovanjem Slovenije EU, soočeni s t. i. non-paperjem, ki ga je slovenska levica izkoristila za blatenje Slovenije v tujini.
Spomnimo. Časnik Dnevnik je 25. januarja 2008 objavil članek z naslovom “Fried: Slovenija naj prva prizna Kosovo“, in sicer z vsebino diplomatske depeše glede pogovorov med diplomati Slovenije in ZDA, javnosti znane kot washingtonske depeše. Konkretno je depeša vsebovala poročilo o predbožičnih konzultacijah slovenskega diplomata Mitje Drobniča v Washingtonu, o ameriških stališčih do Rusije, Kosova generalnem sekretarju OZN Ban Ki Munu; glavna poanta pa je bila, naj Slovenija po možnosti prva prizna neodvisnost Republike Kosovo. Depešo sta vzporedno objavila beograjska Politika in ljubljanski Dnevnik. V Beogradu so zato besni Srbi razdejali slovensko veleposlaništvo, dominantni slovenski mediji pa so to izkoristili za dokazovanje, da slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše slepo uboga Američane.
Podpisnik depeše veleposlanik Samuel Žbogar in avtor teksta Mitja Drobnič (takrat politični direktor zunanjega ministrstva) pa nista poskrbela za ustrezno tajnost depeše, ki je tako prišla v medije z namenom, da škoduje Sloveniji pred predsedovanjem EU. Ali kot se je pred dnevi spominjal takratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel v kolumni za Nova24TV.si, sta bila oba za svojo malomarnost oziroma “budnost” “nagrajena z odličnimi evropskimi službami, generalni sekretar MZZ in pisec teh vrstic pa sva morala, ker sva si prizadevala odkriti, kdo je povzročil diplomatsko nesrečo, bivši novinarki in informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar plačati kazen, ki je znašala eno mesečno plačo”. No, ob tem je obstajal sum, da je depešo Dnevniku oziroma Igorju Mekini, Meti Roglič in Svetlani Vasović Mekina, ki je pisala za beograjsko Politiko, posredoval veleposlanik Marjan Šetinc, ki je bil takrat tudi član Liberalne akademije in član sindikata slovenskih diplomatov. Sam je sicer to odločno zanikal.
Bošnjaško-slovenska naveza
Prejšnji ponedeljek pa je novo diplomatsko afero sprožil sarajevski portal politicki.ba, ki je poročal, naj bi bil slovenski premier Janez Janša Evropski uniji poslal non-paper (ne-dokument), v katerem naj bi kot temo slovenskega predsedovanja Svetu EU navedel “dokončanje razpada Jugoslavije”. Ta neformalni dokument naj bi govoril o spremembi meja na Zahodnem Balkanu, med drugim o odcepitvi Republike Srbske od BiH, pa tudi spremembah meja Črne gore, Severne Makedonije in Albanije. Janša naj bi po poročanju portala omenjeni non-paper konec februarja ali v začetku marca izročil predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu. Več virov v Ljubljani in Bruslju pa naj bi bilo za politicki.ba potrdilo, da so v Michelovem uradu Janši odgovorili, da so ga vzeli na znanje.
Janša je še isti dan na Twitterju zanikal obstoj non-paperja. Zapisal je, da se je z Michelom nazadnje srečal lani in da bi mu težko februarja ali marca letos karkoli fizično izročil, kot piše omenjeni “obskurni splet”. Izpostavil je, da Slovenija “resno išče rešitve za razvoj regije in EU perspektivo držav Zahodnega Balkana, s takimi zapisi pa se ravno ta cilj skuša onemogočiti”. S slovenskega ministrstva za zunanje zadeve pa so sporočili, da je edini non-paper, h kateremu je pristopila Slovenija glede Zahodnega Balkana, hrvaški non-paper s konca lanskega leta. Še isti dan se je zaradi poročil o domnevnem dokumentu v Sarajevu s svetovalcem člana predsedstva BiH Željka Komšića sešla slovenska veleposlanica Zorica Bukinac, ki je poudarila, da se politika Slovenije do BiH ni spremenila in da Slovenija podpira pridružitev te države EU. Obstoj t. i. slovenskega non-paperja so nato zanikali tudi v uradu predsedniku Evropskega sveta. No, v četrtek zjutraj pa je t. i. non-paper (napisan v angleščini) objavil slovenski levičarski portal necenzurirano.si. In ko so na portalu Nova24TV tudi sami objavili ta “njihov” dokument, so jim s portala Necenzurirano zagrozili, da ga morajo nemudoma umakniti, s tem pa so posredno priznali, da so očitno sami avtorji dokumenta, ki so ga “prodajali” kot vladnega.
Histerija slovenske levice
Pisanje sarajevskega portala, ki je povezan z bošnjaškimi vladnimi krogi, in objava t. i. non-paperja na izbranem portalu slovenske globoke države je slovensko levo opozicijo in osrednje slovenske medije spravilo v pravi delirij. Kljub zanikanju prizadetih so skušali na vse načine diskreditirati slovensko vlado pod vodstvom Janeza Janše, češ da Janša vodi povsem nerazumno zunanjo politiko, zagovarja etnično delitev BiH in je praktično že povzročil novo vojno na Balkanu. Pri tem so v SD pod vodstvom Tanje Fajon takoj zahtevali sklic več odborov državnega zbora. V petek bosta tako odbora za zadeve EU in za zunanjo politiko (OZP) na skupni seji obravnavala uresničevanje smernic za delovanje Slovenije do Zahodnega Balkana. V sarajevskih medijih pa so svoje ogorčenje zaradi tega domnevnega Janševega non-paperja izražali Tanja Fajon, razvpiti Drago Kos in celo zadnji šef CK ZKS Milan Kučan.
Raziskovalni novinar Bojan Požar je to skupaj s poznavalci političnega dogajanja ocenil kot situacijo “win-win”. “Določene sarajevske strukture dobijo svojo politično zgodbo, slovenska opozicija pa novo afero proti Janezu Janši.” Pri tem je poudaril, da gre za strahotno nemoralnost, “da se zgodovinske in celo tragične težave neke druge države, v tem primeru Bosne in Hercegovine, izkoriščajo za politično obračunavanje znotraj Slovenije”. Ocenil je še, da se verjetni ponaredek takšnega non-paperja lahko pojavi le na Necenzurirano, portalu z nepregledno lastniško strukturo, nejasnimi viri financiranja, ki je znan po tem, da tam objavljajo naročene in dostavljene tekste, obvladuje pa ga politično in medijsko podzemlje tranzicijske levice, drugače pa je bil direktno ustanovljen zaradi političnega spopada z Janševo vlado. Nedvomno ima ob tem prav tudi novinar Reporterja Nenad Glücks, ki je zapisal, da je zgodba očitno izmišljena za potrebe Bošnjakov v BiH, političnih krogov zoper sedanjo slovensko vlado v Bruslju, opozicijskih politikov v Ljubljani in novinarjev, ki ravnajo v sozvočju teh krogov. Poanta je v tem, da bošnjaški politiki ne želijo, da bi šle spremembe v BiH v smer, da bi dobili Hrvatje bolj enakopraven status znotraj bosanske federacije ali celo svojo entiteto oziroma da Bošnjaki ne bi mogli več v predsedstvo BiH izvoliti hrvaškega predstavnika, ki bi delal v njihovem interesu in ne v interesu Hrvatov, kot to danes počne Željko Komšić.
Zanikanje Pahorja in Janše
V petek je zaradi tega imel posebno tiskovno konferenco Borut Pahor, saj so ga mediji obtožili, da je bil on nekakšen prenašalec non-paperja. Marca letos, na zadnjem obisku predsedstva BiH, je namreč članom predsedstva dejal, da v EU obstajajo določeni krogi, ki menijo, da je treba končati proces razpada Jugoslavije in bi šele nato države sprejeli v EU. Pri tem naj bi jih vprašal, ali se v BiH lahko mirno razidejo. Seveda sta bila odločno proti temu bošnjaški in domnevno hrvaški član predsedstva Šefik Džaferović in Željko Komšić. Srbski član predsedstva Milorad Dodik pa se je znova zavzel, da bi šla Republika Srbska svojo pot in se priključila Republiki Srbiji. Pahor je dejal, da takrat ni bil seznanjen z non-paperjem o Zahodnem Balkanu in da odločno nasprotje spreminjanju meja v regiji, ker verjame, da tega ni mogoče doseči po mirni poti. Še isti dan je z bošnjaškim članom predsedstva BiH Šefikom Džaferovićem govoril slovenski premier Janša in mu zagotovil, da non-paper, ki bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH in ga bi bilo mogoče povezati s slovensko vlado, ne obstaja. Janša je dejal, da Slovenija podpira suverenost in ozemeljsko celovitost BiH, kot tudi njeno evroatlantsko pot ob popolnem spoštovanju daytonskega mirovnega sporazuma, je sporočilo predsedstvo BiH na svoji spletni strani. Iz slovenskega kabineta predsednika vlade pa so sporočili, da sta se pogovarjala »o pripravah na neformalni vrh EU o Zahodnem Balkanu v času slovenskega predsedovanja EU«.
