Piše: Dr. Metod Berlec, zgodovinar, geograf, sociolog, urednik in predavatelj
Republika Slovenija se nahaja na demografskem razpotju. Po podatkih Statističnega urada RS se delež Slovencev znotraj matične domovine postopno zmanjšuje. Leta 1991 je znašal 88,31 odstotka, leta 2001 83,06 odstotka, danes pa je po ocenah poznavalcev že pod 70 odstotki. Če se bodo trendi nadaljevali, bo Slovenija do leta 2060 izgubila status nacionalne države slovenskega naroda.
Za obstoj naroda je izredno pomembna rodnost oziroma fertilnost. V Sloveniji je celotna stopnja rodnosti oziroma fertilnosti leta 1980 zadnjič dosegla vrednost, ki omogoča enostavno obnavljanje prebivalstva (2,1 otroka na žensko v rodni dobi), po tem letu pa je začela strmo upadati. Generacija z več kot 30.000 otroki je bila nazadnje rojena leta 1979. V naslednji desetletjih oziroma letih je stopnja rodnosti postopoma upadala. Ponovno se je dvignila, ko je otroke rojevala t. i. baby boom generacija. V zadnjih letih rodnost v Sloveniji spet drastično upada.
Vnovič manj kot 17.000 živorojenih otrok
V Sloveniji je bilo lani po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) živorojenih 16.961 otrok oziroma 86 (0,5 odstotka) več kot leto prej – dečkov 8.768, deklic pa 8.193. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo osem otrok, kar je nekoliko več kot v predhodnem letu (7,9). Leto 2025 je tako tretje zaporedno leto, ko se je v Sloveniji rodilo manj kot 17.000 otrok, v vseh treh letih pa zaznavamo najmanj rojenih otrok na 1.000 prebivalcev (7,9 oziroma 8).
Celotna stopnja rodnosti je po podatkih Sursa za lansko leto znašala 1,54, kar je nekoliko več kot predlani. Natanko 3.254 (19,2 odstotka) otrok so rodile matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke. V enem letu se je to število povečalo za 115 oziroma štiri odstotke. Največ mater tujk je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine (45 odstotkov vseh tujk), sledile pa so državljanke Kosova (22 odstotkov). Državljank ene izmed 21 držav Evropske unije je bilo devet odstotkov, največ med njimi iz Hrvaške.
Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so bile v povprečju stare 29,6 leta in so bile skoraj dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,5 leta). Podobno je bilo tudi v prejšnjih letih. Nekaj več kot dve leti mlajše so bile tuje državljanke, ki so rodile prvega otroka (27,9 leta). Državljanke Slovenije so imele namreč ob rojstvu prvega otroka v povprečju 30,2 leta. 23 odstotkov otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je po očetu prejelo državljanstvo Slovenije.
Osnutek konkretnih predlogov
Spodaj predstavljam program – osnutek konkretnih ukrepov, ki jih dajem v razmislek in javno razpravo. Po mojem skromnem mnenju bi jih morala sprejeti sedanja vlada, da bo Republika Slovenija še naprej ostala nacionalna država slovenskega naroda. Spodnji ukrepi so vezani izključno na prebivalstvo s slovenskim državljanstvom.
- Ustanovitev ministrstva za demografijo
Tretja Janševa desnosredinska vlada je leta 2022 ustanovila Urad za demografijo kot strateški odgovor na to krizo. Golobova vlada ga je ukinila. Zato bi morala biti naloga sedanje četrte Janševe vlade, da demografsko obnovo slovenskega naroda postavi v središče slovenskega nacionalnega programa. Prvi pomemben korak je naredila z ustanovitvijo ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve. Njegova naloga bi morala biti usklajevanje vseh politik, ki vplivajo na višjo rodnost ter omogočajo spodobno družinsko življenje, urejeno stanovanjsko politiko, sodobno izobraževanje in upravljanje migracij.
- Sistematična pomoč za lažjo zanositev
Zaradi poznega odločanja za starševstvo, zdravstvenih težav in stresnega življenjskega sloga se vse več parov (mišljena je življenjska skupnost moškega in ženske) v Sloveniji sooča z neplodnostjo. Zato mora država zagotoviti dostopno in kakovostno biomedicinsko pomoč (ta že razpršeno obstaja na različnih lokacijah, potrebna pa je sistematična, enotna ter prioritetna institucionalna nadgradnja):
- Ustanovitev Nacionalnega centra za plodnost in reproduktivno zdravje, ki bo združeval svetovanje, diagnostiko, zdravljene in semensko banko.
- Brezplačna oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) za vse pare do 45. leta starosti, ne glede na zakonski status.
- Povečanje števila postopkov OBMP, ki jih krije javno zdravstvo – s trenutnih šestih na osem poskusov.
- Psihološka podpora parom v postopku OBMP – brezplačna svetovanja in skupine za podporo.
- Subvencioniranje zdravil za hormonsko podporo in pripravo na zanositev.
- Preventivni programi za ohranjanje plodnosti – ozaveščanje mladih o vplivu življenjskega sloga na reproduktivno zdravje.
- Možnost hrambe (semenska banka) in pridobitve moških in ženskih spolnih celic za neplodne pare.
- Možnost zamrznitve jajčec in semenčic za mlade (semenska banka), ki se za starševstvo odločajo kasneje – s subvencijo države.
Ti ukrepi ne le povečujejo možnosti za zanositev, temveč tudi krepijo zaupanje v slovensko državo kot varuhinjo tradicionalne družine in življenja. Slovenija mora postati okolje, v katerem si mladi pari upajo načrtovati družino – tudi ob zdravstvenih izzivih.
- Finančne spodbude za rojstvo otrok
Po vzoru Hrvaške, Madžarske in številnih drugih držav v svetu mora Republika Slovenija uvesti konkretne oziroma občutno višje denarne spodbude za rojstvo otrok:
- Enkratni otroški dodatek ob rojstvu: 1.200 evrov za prvega otroka, 1.500 evrov za drugega, 2.000 evrov za tretjega in vsakega naslednjega otroka.
- Družinski davčni odbitki: progresivni odbitki glede na število otrok.
- Brezplačni vrtec: za prva dva otroka 10-odstotni prispevek, za tretjega, četrtega in vsakega naslednjega je vrtec brezplačen.
- Polna plača za starše v času porodniškega in očetovskega dopusta: z zdravorazumskimi omejitvami glede višine.
- Stanovanjska politika za mlade družine
Mladi pari se pogosto ne odločajo za otroke zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja. Predlagam:
- Državni sklad za stanovanja za mlade družine: subvencionirani najemi in nakupi.
- Nepovratna sredstva za prvo stanovanje: do 30.000 evrov za mlade družine z vsaj enim otrokom.
- Znižanje davka na promet z nepremičninami za družine z otroki.
- Družini prijazna delovna zakonodaja
Delovno okolje mora postati bolj naklonjeno družinam:
- Fleksibilni delovni čas za starše: možnost krajšega delovnega časa brez izgube socialnih pravic.
- Pravica do povečanega obsega dela od doma za starše otrok do 10. leta.
- Obvezna zaščita pred diskriminacijo zaradi starševstva v delovnem okolju.
- Vzgoja za družino in domoljubje
Demografska obnova ni mogoča brez kulturne prenove:
- Uvedba predmeta »družina in domovina« v osnovne in srednje šole.
- Spodbujanje pozitivne podobe družine v medijih: javne kampanje, podpora ustvarjalcem.
- Podpora civilnim iniciativam za krepitev družinskih vrednot.
- Aktivna politika vračanja izseljencev
Veliko Slovencev živi v tujini (izseljenstvu). Treba jih je povabiti nazaj:
- Program »Vrni se domov«: finančne spodbude za vrnitev, pomoč pri zaposlitvi in stanovanju.
- Okrepitev Urada za Slovence po svetu z nalogo povezovanja in vračanja izseljencev.
- Poenostavitev postopkov za pridobitev državljanstva za potomce Slovencev.
- Omejevanje nenadzorovanih migracij
Slovenija mora ohraniti svojo kulturno in etnično identiteto:
- Uvedba omejenega kvotnega sistema za priseljevanje: prednost naj imajo civilizacijsko, kulturno in versko kompatibilni priseljenci.
- Zavrnitev politike multikulturalizma kot uradne državne ideologije.
- Poudarek na socializaciji in asimilaciji ter učenju slovenskega jezika za vse priseljence.
- Podpora materam in očetom
Starševstvo mora postati družbeno priznana vrednota:
- Status »mati junakinja« za matere s štirimi ali več otroki – s posebnimi ugodnostmi.
- Povečanje pokojninske osnove za starše glede na število otrok.
- Brezplačni javni prevoz za družine z več otroki oziroma ugodno sofinanciranje nakupa družinskih avtomobilov.
- Demografski monitoring in strateško načrtovanje
- Letno poročilo o demografskem stanju: obravnava v Državnem zboru RS.
- Ustanovitev demografskega sveta: strokovno telo za dolgoročno načrtovanje.
- Vključitev demografije v nacionalno varnostno strategijo.
Zaključek: Demografska kriza zahteva odločno ukrepanje nove vlade
Demografska obnova slovenskega naroda ni le statistični izziv, temveč zgodovinski imperativ. Brez Slovencev ni slovenske (nacionalne) države. Brez slovenskih družin ni prihodnosti za slovenski narod. Zato mora sedanja desnosredinska vlada sprejeti pogumne, sistemske in dolgoročne ukrepe, ki bodo rodnost dvignili nad 2,1 otroka na žensko – kar je minimum za ohranitev naroda, v tem primeru za ohranitev in obnovo slovenskega naroda.
Republika Slovenija mora postati država, ki ceni življenje, družino in narod. Za preživetje slovenskega naroda gre! Za to, da Slovenijo ohranimo kot nacionalno državo slovenskega naroda za prihodnje rodove!
(Pričujoči prispevek je posodobljena različica prispevka, ki je bil prvotno napisan za zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek – Pot do zmage in naloge nove vlade.)
