Piše: I. K. (nova24tv.si)
Vlada je pripravila nov predlog sprememb zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma novinarjem na tak način, da bo novinarjem in zainteresirani javnosti onemogočil dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij. Na Vladi se sicer branijo, da le sledijo evropski direktivi, vendar celo cehovska organizacija Društvo novinarjev Slovenije, ki jo sicer javnost razume kot del leve medijske mašinerije, pravi, da gre za nejasen predlog, ki ne sledi v celoti evropski direktivi.
Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, trdi, da je glavni namen sprememb prenesti evropsko direktivo, ki ureja dostop do registra dejanskih lastnikov. Trenutno je javnosti omogočen vpogled v določene podatke, kot so ime, država prebivališča in delež lastništva. Vendar je Sodišče EU presodilo, da je takšen dostop prekomeren, saj posega v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Evropska komisija je zato spremenila direktivo tako, da omogoča dostop le tistim, ki izkažejo upravičen interes – denimo, kadar gre za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma ali s tem povezanih kaznivih dejanj.
DNS: Vlada ni sledila evropskim smernicam
Vendar pa v Društvu novinarjev Slovenije opozarjajo, da vlada pri pripravi novele ni v celoti sledila evropskim smernicam – premeteno so namreč ignorirali del direktive, ki določa, da naj bi novinarji, raziskovalci in organizacije civilne družbe že bili priznani kot upravičeni do dostopa do teh podatkov, medtem ko slovenska novela dostop pogojuje z dokazovanjem namena in upravičenega interesa.
Kot poudarjajo v DNS, novela omejuje splošni dostop do podatkov, kar pomeni, da bo nadzor nad lastništvom podjetij otežen tudi za tiste, ki raziskujejo pranje denarja, korupcijo in druge gospodarske nepravilnosti. Po njihovem mnenju gre za ključno vprašanje transparentnosti, saj je prav dostop do podatkov novinarjem in civilni družbi v preteklosti omogočal razkrivanje številnih nepravilnosti.
Poziv DZ za nadaljnje dopolnitve
Društvo zato poziva državni zbor, naj jih vključi v nadaljnje oblikovanje zakonodaje, ki vpliva na delo novinarjev, in zahteva spremembe spornega besedila. Obenem so pripravili konkretne predloge dopolnitev, ki bi omogočili skladnost z direktivo in ohranili pogoje za neodvisno novinarsko preiskovanje pranja denarja in korupcije.
Bolj papeški od papeža – ampak zakaj?
Postavlja se vprašanje, zakaj se je v zakon vneslo restrikcije, ki jih evropska direktiva ne zahteva. Da je slovenska zakonodaja še bolj restriktivna od evropske, ki jo implementira, je sicer že poznana tradicija, predvsem na okoljevarstvenem področju. Tam je motivacija seveda posel, ki ga zeleni prehod omogoča pajdašem slovenske vlade. Zato se postavlja vprašanje, kaj je v tem primeru razlog, da je vlada, ne da bi EU to zahtevala, novinarjem omejila dostop do ključnih podatkov, ki omogočajo novinarsko raziskovalno analizo pranja denarja.
Še več – v tem primeru so celo ignorirali del direktive, ki avtomatsko določa, da naj bi novinarji, raziskovalci in organizacije civilne družbe že bili priznani kot upravičeni do dostopa do teh podatkov in dostop omejili z dokazovanjem interesa. V tem primeru lahko jasno pričakujemo, da “nepravim” novinarjem nikoli ne bo priznan interes za raziskavo kakšnega malopridnega dejanja katerega od predstavnikov vlade, ki ga novinar sumi pranja denarja. Že po trenutnem sistemu ni bilo nikoli raziskano, na kak način je lahko iranski režim v slovenski državni banki, ki je bila pod posrednim vodstvom politike, opral milijardo evrov.
Motivacija v tem primeru je torej jasna – vladajoči bi radi zaščitili sami sebe. Tudi takrat, ko morda ne bodo več vladali.
