Piše: I. K., Nova24TV.si
Golobova vlada je že davno prestopila rubikon spodobne politike in s svojim kavbojskim stilom že od leta 2022 povzroča osuple poglede ne le na desnici, ampak tudi na normalnem delu levice. Bolj se mandat bliža koncu, vedno bolj očitni so poskusi demontaže postulatov pravne države. Po novem že kar aktivno napadajo institucije, kot so pred volitvami obljubili. Pred dnevi je predsednik KPK Robert Šumi predsedniku vlade napisal javno pismo. Ta mu je prek kabineta odgovoril v komaj verjetnem stilu večne žrtve, kjer je očitno, da sam sebe vidi ne le nad KPK, ampak nad vsemi državnimi institucijami. Premierja pa je začela napadati tudi njegova nekdanja lojalistka Urška Klakočar Zupančič.
Spomnimo naj, včeraj je Šumi pisal Golobu, rekoč, da so napadi, diskreditacije in manipulacije iz njegovega kroga dosegle nesprejemljivo raven. Poudaril je, da KPK vodi preiskave proti premierju po zakonu in enako kot v vseh drugih primerih. Sam se je iz ene preiskave izločil, njegova namestnika pa bosta odločala strokovno in neodvisno. Opozoril je, da takšni pritiski škodijo pravni državi in zaupanju v neodvisne institucije, ter poziva k spoštljivi javni komunikaciji.
Zdaj se je odzval kabinet predsednika vlade. A ne s pomirjujočim pismom sprave in pomiritve, pač pa z novim napadom.
“Z veliko mero začudenja spremljamo današnje javno pismo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki vsebuje očitke o domnevnih političnih pritiskih na delo neodvisnega nadzornega organa. Ti očitki niso le brez stvarne osnove, temveč so tudi v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem in dosedanjimi sistemskimi ukrepi te vlade za krepitev neodvisnosti KPK in boj proti korupciji,” so za začetek zapisali v kabinetu. Gre za izjavo, ki je povsem skregana z resničnostjo, saj je prav Golob sam začel izražati pomisleke o legitimnosti KPK, prav tako pa želijo njegovi “medijski čuvaji” v Odlazkovem portalu Necenzurirano KPK absurdno predstaviti kot nekakšen politično voden organ, prestreljen s kadri SDS, kar je seveda smešno.
Pismo pa nato povsem kontrira osnovnemu postulatu z začetka – češ da ni nobenih pritiskov na delo organa, saj v nadaljnjem tekstu KPK jasno obtožujejo korupcije in pristranskosti, rekoč:
Gre torej za jasen napad na kredibilnost KPK, ki ga nič kaj subtilno proglašajo za politični organ. V nadaljevanju pa celo razglabljajo o metodah komisije.
Pismo porogljivo trdi, da Komisija zagotovo ni bila ustanovljena za večletno preučevanje dveh SMS sporočil med dvema politikoma, temveč za obravnavo resnih korupcijskih vprašanj, pomanjkanja takšne obravnave pa tudi pismo predsednika KPK, uperjeno v institucijo predsednika vlade, ne more nadomestiti.
Nato pa sledi češnja na vrhu torte, ko v kabinetu med vrsticami povedo: “Dali smo ti višjo plačo, ne se zafrkavat iz nas.. Takole so zapisali:
A je mogoče še bolj jasno povedati, da si vlada s proračunskimi sredstvi “kupuje” institucije in pričakuje njihovo zvestobo.
Oglasila se je tudi Golobova nekdanja lojalistka Urška Klakočar Zupančič, ki je na socialnem omrežju Facebook zapisala sledeče:
Boji med levimi frakcijami
Seveda se v Sloveniji nič ne zgodi kar tako naključno oziroma iz strokovnih razlogov: KPK seveda je politični organ, predvsem za pregon desnih politikov, a na drugi strani je koristno orodje tudi za discipliniranje takih levih politikov, ki mislijo, da so postali pomembnejši od omrežja, ki ga je nastavilo. Nobeno naključje ni, da je KPK zadevo Bobnar v predalu držal tri leta in da so se celi izgovarjali, da je ne bodo preiskovali, ker gre za zadevo, kjer ima prednost policija (take razlage do slej niso dali še o nobeni drugi zadevi!). Prav tako ni naključje, da sta odločitvi škandala Kaligador in Bobnar prišli naenkrat v paketu.
Golobu leva omrežja jasno sporočajo: nisi glavni. Mi smo te postavili, in če ne boš priden, te bomo mi odstranili. Za navadnega državljana je tak “šov” le tiho spoznanje, da nam vladajo klike, ki so na moč podobne hudodelskim združbam, ki se borijo za prevlado na določenem teritoriju. Dobrih fantov v tej zgodbi ni.
Hkrati pa je jasno, da se ustvarjata dva pola znotraj leve politike: Prebiličev pol, ki sicer še nima Kučanovega blagoslova, in Golobov pol skupaj v paketu s staro Levico, ki ga ima. Kot v vojnah newyorških mafijskih družin gre tudi tukaj za prepletene politične, premoženjske in socialne odnose med udeleženci ter iskanje zavezništev pri enem ali drugem “capu”, ki bi rad po Kučanu postal “capo di tutti capi” slovenske kleptokratske levice.
